Bethany
|
Joj, sej sploh nisem na tekočem o čem gre debata... Torej, višina in teža: cca 76 cm in okoli 10 kil Varstvo: tudi mi smo preživeli prvi jokavi mesec, sej ni blo neki ful krize, malo zjutraj, ko sem jo oddala, pa se je baje takoj pomirila, pa potem ob odhodu ko sem jo prišla iskat spet malo drenja, no, zdaj v novem letu, pa me vsako jutro preseneti, ko nič ne joka, prav z veseljem gre v roke gospe, ki jo ahta, pa ko pridem po njo, ji reče papa in pošlje lupčka. Mi je ful fajn, ko vidim, da je rada tam. kako pa bo v vrtcu, bomo pa vidli drugo leto, če bom sploh dobla mesto... je vse tak polno, da nisem več tak ziher, da bomo šli sept v vrtec. Ampak ni sile, je tle ko je, fajn in jo rade volje pustim še eno leto tu. Je vsaj precej manj izpostavljena raznim virusom in boleznim... Orka: iiiijeeeee, mama mama mama Pri nas je še večinoma tudi amamamamaama... Andromeda: tole s kričanjem v posteljici, mi smo imeli isto. Še ne dolgo nazaj. Skoraj ni bilo večera, da se ne bi drla, ko sma jo dala spat... Obup. Prav res izsiljevanje, ker ko pa pridem do nje in jo vzamem ven, pa kot bi jo ugasnil, torej ji nič ne fali, vsaj fizično ne. Potem pa se je kr nehalo (že trkam na les) in lepo zaspi, sama od sebe, ni treba zraven stat in jo božat, ampak samo uspavanke ji naštimam, da ji na tiho špilajo, pa je ok. Aja, pa še nekaj sem začela prakticirat. Uro pred spanjem dam gor musko od Raimond Lap-a Lovely baby, da se ob njej umiri, pa se vmes zrihtamo in najemo, pa mirno zaspi. Mogoče je naključje, ali pa res kaj pomaga. Vsekakor prakticiram naprej.
|