Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: pokica_
No, sem že mislila, da ste čist pozable name! 
Končno doma!!! Predčasno sicer, ker imam super moč in mi je uspelo pregovorit kiruginjo, drugače bi morala ostat v bolnišnici do srede, četrtka.
Anej je superca, igriv in živahen kot ponavadi, vam povem, tako kot sem rekla...POGUMNEŽ JE TAKŠEN, da ga ni. Jst ne morem verjet kolk ene moči je blo treba, da se je boril, in da je šlo vse to mimo.
Da opišem; sprejem je bil v sredo, nato sledil pregled pri P, anastezistu, kirurginji Koželjevi, posvet z zdravniško delegacijo. Je dan kar hitro minil, ampak ponoči smo nazadnje jedli ob polnoči, ker je moral bit Anej tešč bit za OP. Ob 9.07 min zjutraj sem ga oddala v operacijski v njihove roke, do zadnjega sem bila z njim, ga držala, ko so ga uspavali v narkozo. Hitro zbežala iz operacijske in tekla do svoje sobe z solzami, ki so kar lile po hodniku. Nikoli nebom tega pozabila.  Sledilo je dolgo čakanje, da ga spet zagledam...debele 3 ure je trajalo, da sem ga spet zagledala v posteljki na hodniku in tekla do njega, da smo ga peljali nazaj v našo sobo. Pančkal je, zatečen, gol, pokrit z rjuhco, prikloplen na infuzijo in ostale aparate, kri mu je pocejala iz noska, ustk...cel je bil še krvav. Brisala sem ga...ga lupčkala, božala...kar 4h. Vmes se je zbudil, me pogledal če sem zraven, sem ga lupčkala in nazaj uspavala v sladke sanje. Po dobrih 4h sma se prvič bolj konkretno zagledala in ga prijela v naročje, pocartala in mu dala flaško mlekca, je spil 200ml mlekca, z novo žnablčko, novim noskom, dlesnijo....pravi borec je!!! 
Noč je minila v soju bedenja ob njem, celo noč sem ga gledala in lupčkala. Božčki so tile micen dojenčki tam, ves je bil pod zdravili, čist zadet, krvave učke, zaspan skos. Naslednji dan je dobil temperaturo, ki se je vlekla kar 3 dni, nakar sem kirginjo prosila za CRP preiskave in se je vidlo, da gre za prehlad, in smo dobli antib. Hiconcil. Včeraj več ni imel temperature in je bil super dobre volje, tako kot običajno.
Bilo je hudega, bilo je joka, bile so vse budne noči, AMPAK VSE ZA MOJEGA NAJLEPŠEGA ZLATEGA SONČKA, KI MI POMENI VSE V ŽIVLJENJU!!! Ne morem se ločiti od njega, ko vem kaj vse sma dala skos, tako kot on, ki sem mu tam in tudi zdaj pomenila vse...oklepa se me kot mali klopek.
Sj bom še kaj napisala...to so prvi stavki...
pokica: kar na jok mi je šlo ko sem tole prebrala, pravi borci ste, ni kej
imaš pa prav da nam BOG daje vsaki dan eno preiskušnjo, nekaterim težjo, nekaterim pa lažjo, sam na koncu se vse pogliha, mi smo tri leta trepetali za sinkom, vendar tud zdaj še vedno trepetam ko začne ponoči kašlat, tako da TO SO NAŠI SONČKI V DOBREM IN SLABEM IMAMO JIH ZATO DA JIH IMAMO RADI ID DA SMO JIM V OPORO
pokica čestitke
aja dobro jutro
zdej grem pa v laboratorij oddat kri in vodo uživajte
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Lahko noč! 
) 
aja, sej zadnjič nisem misla pridet do vaju, ampak pri vratarici pustit, pa je kar rekla da grem gor. Upam da vaju nisem preveč zmotila. 
. Kaj nismo vsi pred ustavo in zakonom enaki? 
