|
pokica_ -> RE: pomurski dojenčki :) (16.11.2009 21:19:26)
|
Sončni žarek mi je pisala, naj se javim še tukaj pr vas![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Mi smo včeraj prišli iz LJ, OP je za nami in Anej jo je dobro prestal, kljub vsemu kar so delali z njim, naš mali borec in moj največji sonček!!! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Bilo je hudo, kaj hujšega ne more sploh bit skorajda, ...nobenmu ne privoščim take izkušnje, ampak glavno da smo zdaj doma, se cartamo in se mamo radi za vse življenje.
Da se nebom ponavljala, bom kar zgodbo iz majčic kopirala k vam.
IZVIRNO SPOROČILO: pokica_
No, sem že mislila, da ste čist pozable name! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Končno doma!!! Predčasno sicer, ker imam super moč in mi je uspelo pregovorit kiruginjo, drugače bi morala ostat v bolnišnici do srede, četrtka.
Anej je superca, igriv in živahen kot ponavadi, vam povem, tako kot sem rekla...POGUMNEŽ JE TAKŠEN, da ga ni. Jst ne morem verjet kolk ene moči je blo treba, da se je boril, in da je šlo vse to mimo.
Da opišem; sprejem je bil v sredo, nato sledil pregled pri P, anastezistu, kirurginji Koželjevi, posvet z zdravniško delegacijo. Je dan kar hitro minil, ampak ponoči smo nazadnje jedli ob polnoči, ker je moral bit Anej tešč bit za OP. Ob 9.07 min zjutraj sem ga oddala v operacijski v njihove roke, do zadnjega sem bila z njim, ga držala, ko so ga uspavali v narkozo. Hitro zbežala iz operacijske in tekla do svoje sobe z solzami, ki so kar lile po hodniku. Nikoli nebom tega pozabila. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Sledilo je dolgo čakanje, da ga spet zagledam...debele 3 ure je trajalo, da sem ga spet zagledala v posteljki na hodniku in tekla do njega, da smo ga peljali nazaj v našo sobo. Pančkal je, zatečen, gol, pokrit z rjuhco, prikloplen na infuzijo in ostale aparate, kri mu je pocejala iz noska, ustk...cel je bil še krvav. Brisala sem ga...ga lupčkala, božala...kar 4h. Vmes se je zbudil, me pogledal če sem zraven, sem ga lupčkala in nazaj uspavala v sladke sanje. Po dobrih 4h sma se prvič bolj konkretno zagledala in ga prijela v naročje, pocartala in mu dala flaško mlekca, je spil 200ml mlekca, z novo žnablčko, novim noskom, dlesnijo....pravi borec je!!! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Noč je minila v soju bedenja ob njem, celo noč sem ga gledala in lupčkala. Božčki so tile micen dojenčki tam, ves je bil pod zdravili, čist zadet, krvave učke, zaspan skos. Naslednji dan je dobil temperaturo, ki se je vlekla kar 3 dni, nakar sem kirginjo prosila za CRP preiskave in se je vidlo, da gre za prehlad, in smo dobli antib. Hiconcil. Včeraj več ni imel temperature in je bil super dobre volje, tako kot običajno.
Bilo je hudega, bilo je joka, bile so vse budne noči, AMPAK VSE ZA MOJEGA NAJLEPŠEGA ZLATEGA SONČKA, KI MI POMENI VSE V ŽIVLJENJU!!! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Ne morem se ločiti od njega, ko vem kaj vse sma dala skos, tako kot on, ki sem mu tam in tudi zdaj pomenila vse...oklepa se me kot mali klopek. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Sj bom še kaj napisala...to so prvi stavki...
|
|
|
|