Anonimen
|
pozdravljena kepica!
jst pa sem bla psiho! totalno. pa vcasih sem se zmeraj. meni se je tema delala, ce se mi moj ni javil. bilo je takohudo, da sem v mislih ze organizirala njegov pogrem, pa razmisljala, kaj bom potem, ko bom sama z dvema otrokoma. pa ce bom se sploh kdaj imela partnerja.
pa kako bom fantoma razlozila, zakaj ni ocija vec....
ma grozno no.....te popolnoma razumem in vem kaj prestajas. imela sem napade panike, mislim, da sem 1x dozivela celo manjsi zivcni zlom!
mislim.....to je bilo groza od groze....nocna mora.
ne vem od kje je bil v meni ta strah. in je se vedno kdaj pa kdaj. samo dosti je bil sam kriv, ker se mi ni javljal na telefon. in nevem kolikokrat sem preklela dan, ko je prvic to naredil, da nisem reagirala, kot bi vsaka normalna zenska....
ja, bila sem tudi ze na policiji in ga prijavila kot pogresanega...
ampak hvala bogu, se je vedno srecno koncalo in sem mu vtupila v glavo, da ce nima casa telefona dvignit, da naj me vsaj samo vrze dol. da vidim, da je vse ok....
eh,.....kolikokrat sem si zelela, da je pri kaki drugi zenski, samo da ne rezi kje v kakem jarku vklescen v avtomobilu.....
jap, psiho, vem!
samo pocasi sem se umirila.....ni se cisto ok, samo je 70% boljse....
aja in isto, sem cisto mirna ce vem da je nekje s kom, da ni sam.....
|
Natisni
Mora bit nadležno tole... Upam da se tega strahu kmalu rešiš.
