 |
RE: Mamice dveh, treh in večih otrok
24.10.2009 11:38:48
|
|
|
|
Teya D.
|
Gina se popolnoma strinjam. Glede na to da sem mlada in že ko sem prvič zanosila, sem si to želela, pozneje ne vem če bo možnost, da bi jih še imela, tudi ginekolog me je nagovarjal k tretjemu  ( presenečen da sem pri mojih letih mama dveh otrok ). Nikoli se nisem sramovala ali skrivala trebuha, še ko sem zanosila sem dokončevala šolo, bila deležna vseh mimoidočih pogledov ampak me ni ganilo. Najhuje je bilo mogoče takrat, ko sem slišala za kakšne zahrbtne kritike in pripombe ampak sem takšen človek, da če imam kaj proti kom povem takoj in to točno tisti osebi, ker ne maram opravljanja ( kakšna je katera, kam je šla in blablabla )
Zato sem bila kar presenečena, ko sem zvedela za moje takratne 'idealne prijateljice' , da so mi zarile nož v hrbet. Osebno sem jim rekla samo da nimajo jajc ( jajčnikov ), da bi mi povedale kar imajo v obraz.
Seveda so se postavljale v mojo kožo in pametovale, kako sem zapravila mladost, kaj bi lahko še doživela, kaj bom zamudila itn. . Sem karakter zase, kot vsak/a od nas na svetu. Pravim, da če imaš željo ti že uspe. Jaz sem imela svoje cilje drugačne kot one, ki so jim bile zabave v noč in dobesedno 'nažiranje' z alkoholom tako zabavne, da so se o njih pogovarjale še cel teden. Čeprav sem imela trbušček sem uspešno končala šolo in potem rodila. Vse mi je šlo kot po maslu, čeprav nisva načrtovala pri prvi kdaj naj bi zanosila, rekla sva ko bo, bo. In ravno to mislim da je bil razlog večih razprtij, zavidanj in obrekovanj. Saj sem kljub vsemu zmogla naredit vse do konca. In to z zelo dobrim uspehom.
zivepo lahko rečem, da sem tvojih let in da imamo zelo majhno razliko med otrokoma. Manj kot leto dni.
Meni je moja mama rekla samo tole, kako mi bo uspelo naredit šolo, malo je bila v šoku potem pa je bilo ok. Bila je zelo navdušena. Tudi ostali so bili zelo veseli. Ker sva težko zanosila in potem kaj hitro še drugič, sva se jasno odločila, da obdrživa.
nejcko ja res se mi zdi, da če nisi v tej moderni 4-članski družini si 'out'. Ne vem od kod takšna ideja ljudem. Kaj pa mame 7 otrok in več. No, verjetno je večji primer s 5-imi otroki ampak vseeno, če so si želele. Poznam par, ki sploh ne uporablja zaščite, ker sta težka vernika in verjameta, da če bo otrok spočet, bo zato, ker je tako hotel bog in mati narava. Koliko jih mata, hmm mislim da 4,5? Ne vem pri tretjem sem nehala štet .
skuštrana mislim, da ljudje malo izrabljajo, da se je zgodilo po nesreči, ker potem je reakcija ljudi malo bolj mila in drugačna od tega, če rečeš da sta pa načrtovala. Lažje je rečt, počil je kondom in potem dobiš odgovor, no saj nekako bosta pa že a ne, kot pa načrtovan je bil, pa potem poslušaš, pa bosta zmogla, pa kam bosta dala, pa kako vama bo šlo skozi in blabla 100 in 1 stvar, po možnosti 100x premleta.
Naju trenutno obremenjuje prostorska stiska, če te nebi bilo, bi takoj imela še enga sončka ( mogoče bo nenačrtovan ker ga mami tako hudo želi in ati nebo imel niti časa za razmislek (hec) ). Oba si želiva nekako treh pobalinčkov, on je bil sam, jaz sem sicer imela družbo v družini ampak sem vedno bila bolj sama.
Verjetno bova morala še kar nekaj časa počakat. Po drugi strani pa razmišljam tako, če bova čakala predolgo, potem bosta tamali že toliko starejši, prostora mogoče veliko več ne bo nikoli . Če bi pa otroček že bil v trebuščku in kot presenečenje, potem pa bi morala takoj nekaj ukrenit in nebi razmišljala in premetavla stvari iz enega kota v drugega. Seveda se pa bova z mojim morala dokončno dogovorit.
Velik plus je že tole da vem, da si še enga želiva oba.
Kakšne bodo reakcije pestro bo ... že ko se pohecam, da bomo verjetno dobili še enega člana ali da ga načrtujemo, vsi pozelenijo ... le kako boš ( bosta ) zmogla.
Hvala vsem za nasvete in izkušnje! Z veseljem vas berem....
lp
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Na ta srednjega pa velikokrat pozabimo. prostora dovolj, pri denarju se minimalno pozna. 
se ne sekiramo. 
. Jaz se nisem nikoli ozirala na take pripombe, priznam pa, da me je tokrat nekajkrat vrglo iz tira, ko sem dan za dnem poslušala: A še en fantek??? No sej fantki so tudi fajn (a bejž no
). Brez veze, res. Od ljudi, ki so mi blizu, itak ni bilo takih izjav. Najraje komentirajo tisti, ki se jih tudi od daleč vse skupaj čisto nič ne tiče. Aja, pa še to so me parkrat vprašali zdaj pri tretjem: A sta načrtovala? Pa saj imam raje, da direkt vprašajo, kot da bi nekaj ugibali, ampak tiste pripombe o spolu so mi pa čisto mimo, no.
mislim ... Tako mi je hecno: ko si z nekom že dlje časa v vezi, pa mogoče malce starejši, nenehno najedajo, kdaj bo kakšen otrok; pride prvi in vsi navalijo, da zdaj pa mora biti še eden (nasprotnega spola, kakopak, ker če ni parček, je itak nekaj narobe) in potem se rodi drugi (če imaš srečo, imaš zdaj res parček
...res da sem mele eno za drugo je verjetno malo podobno ampak da imaš pa dva naenkrat ojoj...
Ja, točno to sem mela v mislih.
