|
aromaja -> RE: Jok nonstop (19.10.2009 20:55:48)
|
Dudo imamo, brez nje bi jaz že s kake hruške visela verjetno (oz. marelice, ki jo mam na vrtu). AM tudi občasno dobiva in takrat ko ga, ga mal spije, kakih 10, 20 ml, potem pa spet dalje poje. Pomoči imam kr veliko, pride dopoldan k meni moja sestra in jo vzame in pestuje, pa ko pride moj iz službe, tudi. Pa moja mama je veliko tukaj. Ampak sem pač edina, ki jo lahko podoji, tako da je večina dela še vseeno na meni. Z gospodinjstvom se itak nič ne ukvarjam, ker se niti ne morem, to je čisto prevzel moj, oz. jaz kaj poprčkam, kadar jo on nosi naokoli. Včasih se mi zdi, da kr beživa od nje. Rajši včasih pomivam po tleh in ribam kopalnico, sam da se jo znebim za kake pol ure. Resno. Prav strese me, ko slišim da se zbuja, ker vem kaj me čaka v naslednjih dveh urah. Ponoči mi gre kr na jok, ko jo slišim, ker vem, da se za naslednji dve uri lahko poslovim od spanca in da se bom spet borila z jokajočim otrokom. Zlo blizu sem včasih temu, da zgubim živce. Takrat jo položim na posteljo, parkrat globoko vdahnem in jo spet vzamem v naročje...da je ne bi od obupa stresla, ji zamašila ust, jo vrgla na posteljo. Take misli me obhajajo sredi noči, ko sem čist izmozgana, ona pa še kar goni svojo in noče spat, noče se več dojit, noče več flaške...noče dude. Zavijem jo ko štruco in hodim gor in dol po sobi in jo zibam in ji šuškam, pojem, jo mirim...včasih sem čisto tiho...pa na smrt zaspana sem....
Vsi pravijo da bo minilo, ampak meni to ta moment čisto nič ne pomaga.
Sej, lih danes sem rekla mami...če dobro pomislim, ni najhuje to da joka, najhuje je da NE VEM ZAKAJ. Če bi ji na čelu pisalo:jokam, ker sem sitna, bi jo veliko lažje prenašala naokoli. Tako se pa ves čas sprašujem ali imam dovolj mleka, ali jo res slučajno kej zvija, a ma slučajno refluks, ali jo kaj boli, a ma kako alergijo...ipd in me to izčrpava še bolj ko otrok sam.
|
|
|
|