roberta
|
IZVIRNO SPOROČILO: BAMBINA_ IZVIRNO SPOROČILO: aromaja Sej, lih danes sem rekla mami...če dobro pomislim, ni najhuje to da joka, najhuje je da NE VEM ZAKAJ. Če bi ji na čelu pisalo:jokam, ker sem sitna, bi jo veliko lažje prenašala naokoli. Tako se pa ves čas sprašujem ali imam dovolj mleka, ali jo res slučajno kej zvija, a ma slučajno refluks, ali jo kaj boli, a ma kako alergijo...ipd in me to izčrpava še bolj ko otrok sam. Samopomilovanje ne bo rešilo ničesar, morala boš nekako ukrepati. Ne razumem, zakaj se (in punčko) tako mučiš. Močno dvomim, da bi se tako majhni dojenčki cele dneve jokali samo zaradi sitnobe. Ne rabiš se spraševati ali imaš dovolj mleka -> dnevno jo vozi k pediatru, da jo tehtajo, pa boste hitro ugotovili ali nemara joka zaradi lakote. Jo morda zvija -> kupi kakšne kapljice proti krčem in če ne bo nič bolje, potem to ni to. Refluks? Sama lahko opazuješ ali kaže znake (npr. pogosto kremženje, dobi rdeče očke, polivanje - ki pri kislem refluksu niti ni nujno, zna pa biti zelo neprijetno zanjo..), če opažaš te znake, lahko zahtevaš napotnico za gastroenterologa... Skratka, namesto, da se izčrpavaš, skušaj ugotoviti kaj je narobe. Pomisli, kakšna boščika je šele ona, še tako nemočna in nebogljena, ki ne zna svojih občutkov izraziti drugače, kot z zadovoljnim nasmeškom ali z jokom. Poskušaj ji nekako pomagati, da bo zadovoljna ona in posledično tudi ti. takole lahko odgovori samo mama, ki ni imela takega otroka. če bi ga imela, bi imela usta zaprta in ne bi govorila takih neumnosti, kot je ta, da ta uboga mama muči otroka Aromaja, jaz te čist zastopim. Pri nas je bilo s prvim otrokom čisto isto (drugi otrok je bil pa med pridnimi in šele takrat sem spoznala prave radosti materinstva dojenčku - kolikor je to grozno slišati!). En sam jok in sitnarjenje. Sem mislila, da bo po tistih dveh mesecih, ko je res imela krče in je bila res boga, kaj bolje... figo. Še naprej skos jok, jok, jok in sitnarjenje na kvadrat. Manjkalo ji ni ni nič. Bila je toplo oblečena, previta, povsem zdrava, v redu dojena (redila se je po vseh reglcih) in bila v tistih parih minutah miru videti celo kot lustn dojencek. Ampak kaj, ko so bile to le minute... in tudi jaz poznam neskončno vstajanje ponoči, večkratno 2-urno nošenje otroka naokoli, v upanju, da bo zaspal za vsak kako uro, ker drugače bo tudi moje drevo preiskusilo mojo težo res mi je hudo, ker moraš tole preživljati. moj nasvet je samo ta: na daleč se izogibaj vseh "pametnih" mam, ki ti govorijo, da ne znaš dovolj dobro poskrbeti za otroka in da zato joka. Kot sem prebrala iz tvojega posta, si naredila vse kar si lahko. Več pa že težko narediš. Išči razumevanje je pri tistih, ki ti ga lahko dajo. Lahko se le sprijazniš, da imaš bolj zahtevnega otroka in da bo vsak dan lažje, ker bo vedno bolj samostojna. Najprej bo začela gledat naokoli (to je že prvi obliž - malce manj joka, je), potem začne počasi sedet in včasih malce naokoli gledat, potem se plazit, pa hodet... samo čas bo pomagal. In ta nezadržno prihaja!
|