nananaja
|
No super, nejcko je super opisala večino tistega, kar si jaz mislim o tem vprašanju, predvsem se strinjam o strokovnjakih, ki jim sprejeta in sprejemljiva poimenovanja niso všeč.
Rekla bi, da mene neizmerno veseli, da je danes družba iz dneva v dan bolj odprta za ljudi, ki so na kakršen koli način drugačni. Navdušena sem nad tem, da se sprejemati uči otroke že v vrtcih in osnovnih šolah.
Jasno pa je, da moramo imeti izraze, ki poimenujejo osebo, ki se v neki situaciji ne more obnašati tako kot večino ostalih. Meni se zdi, da je poimenovanje osebe/otroci s posebnimi potrebami povsem sprejemljivo. Seveda pa je to izraz, ki je splošen, in vsak posameznik ima svoj vzrok, zakaj je oseba s pp, kar pa lahko prinese tudi mnogo dobrega (ne označimo ga v naprej npr. za osebo s telesno okvaro).
Verjamem pa, da so ljudje, ki se ne morejo sprijazniti, da ima njihov otrok kakšno posebno potrebo, in je ta izraz zanje precej moteč. Takim pa mislim, da nihče ne bo nihče iznašel primernega izraza! Pomembno je sprejemati osebe skupaj s njihovimi potrebami, ne pa zaradi njihovih potreb, pa odpade mnogo takih neumnih vprašanj.
Kar se pa tiče izrazov, ki sta bila izpostavljena, pa: hendikepiranost se mi zdi sprejemljivo, a manj osebno. Reči premnogokrat izključen otrok? Ah no, potem naj mama, katere otrok je alergik, v pogovoru z učiteljem reče: imam premnogokrat izključenega otroka, ki ne sme jesti... Meni se to sliši, da že v naprej poveš strah, da otroka vrstniki ne bodo sprejeli, ker se na nekem področju ne bo uspel z njimi primerjati.
Dodala bom osebno izkušnjo. Če bi mene v osnovni šoli vsaj zaradi vsaj ene od mojih težav označili za osebo s posebnimi potrabami, bi se med svojimi sošolci mnogokrat počutila bolje. Tako pa sem bila otrok, ki sem v prvi razred prišla z zalepjenim očesom, ker sem tako zdravila svoje skoraj nič razvito oko. Učitelji se niso prav nič trudili, da bi ostalim razjasnili, zakaj imamočala in zalepljeno oko. V drugem ali tretjem razredu, se ne spomnim dobro, so mi ugotovili toliko alergij na hrano, da sem imela seznam, kaj lahko jem. Danes nič neobičajnega, takrat sem bila pa izbirčen otrok. Pa še bi se kaj našlo. Edino mama je bila tista, za katero sem zagotovo vedela, da je z vsem srcem sprejemala moje potrebe, pa še kdo iz družine.
*poli, meni bolj gredo pokonci kocine, ko se hočejo primerjati npr. učitelji matematike in fizike s tistimi, ki imajo naziv profesor matematike/fizike.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Imam že izkušnjo s takšnimi - še predno otroka vidi, ve o njem več, kot njegova lastna mati. In ko ji želiš kaj razložiti, bi bilo vseeno, če si tiho. 
. Veste, koliko truda je potrebno, da dobi oseba naziv profesor?dosti več kot par let faksa. Ne iščem šivanke v senu, ampak se mi zdi poniževalno do tistih, ki imajo zares ta naziv.
, ampak biti profesor športne vzgoje/matematike/slovenščine je povsem nekaj drugega, kot biti prof. dr Janez... 
