Gina -> RE: ali sem sploh za ženo in mamo (9.10.2009 20:38:07)
|
NOrmalno, vsak od nas se kdaj počuti tako. Predvsem se počutimo, da ne zmoremo vsega, ker je reči, ki jih moramo naredit preveč. Meni se včasih ne da kuhat, likat, niti pospravljat. Ker mam vsega dovolj. Danes recimo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Celo popoldne sem delala iz čistega veselja.... za službo. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Ta mali še ni v postelji, ta velik pa še sploh ne. Perila se mi ne da dat prat, edino posteljnino sem zamenjala, pa posodo v stroj zložila in s ta malim malo plesala in se igrala. Imam pa obraten sindrom kot ti. Ko se mi nabere preveč, se začnem spraševat, če bi morda službo pustila. Utrujena sem od službe večinoma, nikdar od doma. Vendar posledično doma zabušim, ne v službi. Hkrati v službi res uživam. Tako kot sem prepričana, da ti uživaš doma s tvojima moškima. Včasih je lajf malo preveč poln vsega, pa iščeš začetek s koncem, da bi vse bilo res urejeno. Po moje moramo sprejet, da nikdar ni vse urejeno tako, kot bi mi radi. Vedno je nekaj na pol. Al pa...pustiš službo, moža, (otroka glih ne moreš niti nočeš najbrž, a ne). btw, za dobro mamo in ženo ni treba niti da te ta mali nikdar ne obrne okrog, niti da si krasna kuharica, gospodinja ali romantična žena..... lahko si preprosto samo ti... in to je popolnoma dovolj.
|
|
|
|