Gina
|
Jaz si pa to malo bolj simpl predstavljam, popravite me, če sem se kje zmotila. Vse, o čemer ste pisale, so samo dejstva za lažjo predstavljivost neke lastnosti. O sami lastnosti ni pa še nihče nič pisal, zakj je tako kot je. Lahko se motim, ampak jaz si to takole predstavljam:
Tole so še dejstva:
Vsa elektromagnetna sevanja nastanejo zaradi prisotnosti materije. Če se atomi med seboj zaradi dodajanja energije samo trejo, drgnejo, nastane toplota, kot oblika elektromagnetnega sevanja (EM), če pa pride zaradi dodajanja energije do preskoka elektronov iz ene lupine na drugo nazaj, pa pride do oddajanja te energije nazaj v obliki svetlobe. Toplota in svetloba sta obe EM valovanja in se razlikujeta po valovni dolžini.Naše oči sprejemajo dolgovalovno območje kot rdečo, kratkovalovno pa kot modro do vijolično barvo, preostale so nekje vmes. Barve so zelo drobne frekvenčne razlike na območju vidne svetlobe. EM, ki imajo daljše valove od rdeče so infrardeče ali toplotne, še daljši pa so radijski valovi. Krajši od vijolične so ultravijolični, rentgensko sevanje in gama žarki.
Zdaj pa kar sama sklepam, pa me ne držat za besedo, to je samo moje laično sklepanje:
Ker so recimo rentgenski žarki (ki so ravno tako EM) tako nasičeni in kratki, gredo lahko mirno skozi tkivo telesa, trčijo pa ob stvari, ki so v nas iz bolj gostih atomov,(kosti), torej so rentgenski žarki relativno vpojni. Ne toliko kot gama žarki, ki so še "relativno manjši" - logično da gredo potem lažje skozi stvari (računaj da je v vsakem atomu veliko prostora vmes med protonom in elektronom). Se pravi da vsa EM valovanja, ki so kratka in imajo veliko frekvenco, bolj enostavno vstopajo skozi reči. Če neka reč vsebuje veliko bele, ki je mešanica vseh valovnih dolžin vseh barv, dobi lastnost relativno goste stvari, ki se lahko prebije samo skozi redke reči, od gostih se pa odbije. Ker so temne reči del osnovnih barv, nimajo veliko valovnih dolžin zmešanih, torej so redke. Če jim primešaš belo, dobijo značaj več valovnih dolžin, bolj svetle kot so, bolj so goste. Torej gre svetloba težje vanje. Pa še to ni glih res, da gre vanje, bolj se v stvari ustavi, foton se uniči in spotoma svetlobo oddajo kot kinetično energijo in le ta se izrazi v obliki toplotne energije potem.
Iz istega razloga sonce (svetloba, EM v kakršnikoli obliki) ne ogreva direktno zraka. MOra svojo energijo oddat nekam, v neko materijo, se pretvorit iz svetlobne v kinetično al kakšno že. Iz istega razloga se redek zrak (recimo v hribih) manj ogreva in obratno.
Mogoče se motim v vsem skup...., ampak po moje je napaka že ta, da tako kompleksne reči spoh obstajajo v UN, naslednja napaka je, da učbeniki te reči na tako neumen način obravnavajo in reči dodajajo, ko jih sploh ni treba (za dosego cilja iz UN, ki je že tako težek, ni potreben ta podatek, je pravzaprav odveč), tretja napaka je, da učitelji pri rečeh iz učbenika vztrajajo, ko niso smiselne, niti zahtevane za učni cilj.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 1. in 2. letnik geografije (meteorologija in klimatologija)na FAKSU!!!! 
.
ali 
. 
KOt vedno.
