ronja
|
vijoličarka, direkt v čelo, ampak kot vedno - se strinjam . Poleg tega se vsak moški sam odloči, kako daleč bo pustil svoji materi, da mu bo vodila življenje. Super stavek, M, kar povej ga svojemu možu! sorry ronja, ker se režim, ampak tole me je čist vrglo. Ne morem verjet, da je ena babica lahko tako noro posesivna. Da pol lahko mamica izpade bebava, ki se grebe za otroka. o.k. ti si porihtala, sam da meni, nabito s hormoni, puli dojenčico iz rok, pa ne vem če ne bi babičini lasje leteli po sobi. Ma ne morem verjet...user posted image Hehe, mika, ti se kar reži, saj zdaj se jaz tudi Vsaj nekaj dobrega iz te psihoscene! Ampak povej mi-kako lahko iz cudovito in super preide v nekaj takega? Ali si si prej zatiskala oci ali si zdaj tako obcutljiva? Mič, tako, da se spremeni situacija: dobiš novega člana. Lej, moja tašča v 2 letih, kar sva živela v svojem stanovanju ni hotela nikoli prit na obsik, vedno jo je bilo treba prosit in še to je prišla samo 1x (pa še takrat sem bila že noseča in je ona to tudi vedela ). Potem je bila non stop tu, pa bi bila še fuuuul več, če bi ji dovolila... Nekaterih stvari pač ne predvidiš. Nikjer ni bilo indikacije, da bo potem pa ves čas tu visela! Edino, kar je bilo, je rekla, da bo pomagala pri vnukih, kadarkoli jo bomo rabili. Ampak iz tega dešifrirat, da si ona misli vnučke prilastit, je pa meni neumljivo. Dvomim, da je ona sploh sama to pričakovala... Po moje ne. Prej je mela tašča naju s snaho za "svoji" in je res pozorna in prijazna, to še vedno, ni kaj! Ampak potem, ko je prišla vnučka, je ni zanimalo niti to, kako se sin počuti, ni ga nikoli vprašala, kako je v službi, kar ga je prej recimo vsakič, ma sploh se ni pogovarjala z nama nič drugega kot o tamali, če pa jo je imela v rokah, pa itak sploh nič, ker jo je že nosila stran . Ljudje se spreminjajo, pa če verjameš ali ne - včasih an boljše, včasih na slabše. Imaš določene sprožilce, ki naredijo lahko celo sranje (tašča si je recimo želela še 1 otroka, pa se nekak nista odločila zanj (ampak to je njen problem, lahko bi jih imela, če bi hotela, jaz nimam nič s tem...), pa želela si je punčko, ima pa dva sinova,... in ko pride ena mala vnučkica - njene sanje, vse, kar si je želela, da bo imela... hm... kaj naj rečem - podivajo stvari, verjemi ). Ti pa dam prav, da jo zdaj tudi v drugih stvareh bolj realno vidim oz. opazim stvari, ki jih prej nisem: recimo, kako komandira tasta. Prej tega nisem videla. Razlog je banalen in preprost: njega sem se malo bala (rad se heca, vendar se navadno zraven ne smeje, potem pa če ga ne poznaš, si malo zmeden, pa še brke ima, jaz sem se pa vedno mal bala moških z brki - ja, trapasto, ampak tako je bilo - pogovarjala se pa s tastom prej nisva tako dosti, da bi ga boljše poznala), z njo pa sva se velikokrat pogovarjali in seveda mi je ona predstavila svojo sliko o njem in sem mi marsikaj ni zdelo najbolj prav... NO, zdaj pa vidim vse skup malo širše - tako da vsaka izkušnja je za kaj dobra . M1987, če se da s taščo normalno pogovarjat, ji povej, da si sicer ne moreš predstavljat, kako grozno je bilo izgubit hčerko, da pa se zdaj ti tako počutiš, ko ti jo jemlje... Čeprav po mojih izkušnjah pri takih ljudeh normalen pogovor ne zaleže in je treba samo grozit in grožnje izpolnit (da ne vidi tamale oz. jo vidi manj, če teži ali če dela razlike med njima (kar je bil naslednjič problem)). Pri nas samo to pali, žal. Hvala. Kako je človeku takoj lažje, ko da vse muke iz sebe. Upam, da se ob tole uredilo. Hvala Ne bo se! Kvečjemu bo šlo na slabše! (in to od optimistke ). Samo od sebe gotovo ne! Lahko pa to TI OZ. TVOJ MOŽ UREDI! Samo se pa ne bo, 100%! Upam, da gremo drugo leto na svoje in se tega rešim, do takrat bom poskusila potrpeti, če ne bom eksplodirala prej. Upam, da boš, ker mama, ki se ne zna postavit za otroka ni preveč dobra popotnica... ko sem to skužila, da dejansko je tudi mala zato nesrečna, je meni naredilo klik. Upam, da bo tudi tebi čimprej! Dokler se imata še rada in dokler ni preveč zamer... Če boš dolgo tako živela, potem boš svojemu možu zamerila, da zaradi njega trpiš... In to ni dobro za partnerstvo... Dejstvo je, da posesivnost ni dobra niti zanjo, še manj pa zate in najmanj za tvojo hčerkico! Verjemi, moja tašča se je že zelooooo umirila, vendar če je ronja pri njej več kot par ur, je kriza - ko Ronja pride nazaj, se obesi name in jo moram naslednji dan non stop crkljat, obnaša se, kot da je bolna, sploh se ne zaigra sama, noče it sama lulat, rajši se polula v hlače kot da bi šla v drugo sobo na kahlico, stran od mene (kar sicer nikoli ni noben problem), za vsako figo se prestraši, bolj je jokava, pa res non stop bi se samo cartala, čisto mirna je... kar ni nikoli sicer: vedno divja in se pocarta tako mimogrede malo, ampak niti pod razno se ji ne dal pol ure na meni viset, ker je preveč zanimivih stvari okoli... Vse to se ne dogaja, če je bila enako dolgo z drugimi: s tastom, z mojo mami, z mojim bratom... Samo če je z njo. Tak da - včasih je pač treba videt tako kot je - zaradi otrok. Čeprav bi si tudi jaz rajši rekla, da se ima tamala s taščo super duper, ker res skrbi zanjo 100/h, pa ker je ne spusti niti trenutek iz oči, pa je skoz zraven, pa se skoz igra z njo... Ampak otroci očitno čutijo, če je nek odnos drugačen, tamala je taka, kot da bi jo posrkal! In jaz sem naslednji dan ko cunja, ker me ona posrka - in imam slabo vest pred miceno, ker seveda takrat zanjo nimam časa. zato sem to lepo povedala lubiju, mu vse razložila in zdaj naredimo tako, da tamala ni toliko časa sama z njo, pa je 100% boljše! Zato ti polagam na srce: če hočeš SVOJEMU OTROKU DOBRO, potem NE POTRPI, ne čakaj in sploh zrihtaj to že danes, če že včeraj nisi! Meni je edino to žal, da nisem prej pop*! In vsaki to svetujem!
|