|
RE: Čudne navade, part III 7.11.2011 12:41:42
|
|
|
|
Kerensa*
|
Faaak... Mene zadnje čase živcira, ko moj g. Mož vedno (ampak res vedno!), ko vstane od mize (kuhinjske ali pisalne), stola nikoli ne porine nazaj k mizi. In potem, ko stopiš v nek prostor in tistega stola ne pričakuješ tam pred sabo... no, v glavnem - še malo, pa bom stole privezala na mizo. Pa nikakor ne morem (in ne vem, zakaj) pomivati pribora in sortirati nogavic. Ni problema z vso ostalo posodo in perilom, ampak pribora pa ne dam v pomivalni stroj, niti ga ne operem ročno, temveč ga enostavno pustim v pomivalnem koritu. Nogavice sicer dam prat, pa tudi iz pralnega stroja jih vzamem in dam na stojalo sušit in celo poberem s stojala, ampak tukaj se pa zaključi. Vse vržem nekam na en kup in... i onda neka traži, ko treba. Vse pepelnike po stanovanju redno praznim... za čik ali dva, če je treba... tudi od nas, ne samo, ko imamo obiske... ampak mojega, na moji pisalni mizi, pa ne izpraznim nikakor... mi zna že kak čik čez rob zlezti, ko poskušam ugasniti drugega - pa še ne odnesem do kante... no, ta pepelnik pa prazni moj g. Mož, ker ga živcira. Vstanem lahko (iz postelje, zjutraj) samo ob polni, polovični ali četrtinski uri. Torej npr. ob 7:00, 7:15 ali 7:30. Ob 7:02 ne morem vstati, ampak moram počakati do 7:15. Pa če se mi ne vem kam mudi. Je tudi potomec že zamudil šolo zaradi tega. Zdaj se popravljam vsaj toliko, da če je tak kritičen primer, potem pač ne vstanem, ampak ležim v postelji in vpijem:"Mulc, ustaaan!" Če na pisalni mizi nimam Edigsa, sem čisto živčna. Četudi ga ne potrebujem. V torbici vedno nosim tisto razkužilo za roke... uporabljam ga pa nikoli ne. Ko nakupujem v trgovini, stvari zlagam v voziček. Dobesedno zlagam - na centimetre. In potem na tekoči trak pred blagajno tudi. Ne morem zaspat, če nimam GSM-a na nočni omarici. Četudi ugasnjenega - samo, da je tam. To mi trenutno pade na pamet.
|
|
|