giotti
|
Hello after a long time wow, vidim, da me je celo par punc pogrešalo . To pa res gudi mojemu egu Saj ni nič takega, sem bila spet cel teden na dopustu, takrat me računalnik ni niti najmanj zanimal, zdaj pa spet služba. Še dobre tri tedne, potem pa porodniška. Takrat pa bo več časa za kak čvek, če se mi bo dalo. Lahko pa da se bom pogreznila v svoj svet in se ne bom sploh ukvarjala z "zunajnjim" svetom, še ne vem, kako se bom počutila. Pa zdaj imam skoraj vsak popoldan kakšno fino predavanje pri društvu naravni začetki, tako da sem res busy. Danes na primer imamo predavanje Koncept brez plenic. Pa potem še sprehodi, kuhanje, saj veste, dan mine kot bi mignil. Zaenkrat trkam, spim fantastično, nič ne boli, nič ne tišči. Se mi zdi, da ko vas berem, kot da sem iz drugega planeta. Je pa res, da se že celo nosečnost res trudim s telovadbo in gibanjem, mogoče se bo pa to še obrestovalo na koncu. Sedim po turško, tako da si sploh ne predstavljam, kaj pomeni, da si ne moreš nohtov porezat pa saj se vsedeš, pokrčič nogo in jo daš na drugo stegno in postrižeš. Hm Tam spodaj med nogami pa se nikoli nisem nič strigla ali brila in se tudi ne bom in tudi ne bom pustila. Saj nočem izgledati kot mala punčka, tako da teh skrbi hvala bogu ni. Ja, presredek si bom vsekakor masirala ... z oljem pšeničnih kalčkov, pa z olivnim oljem... malo bom mešala, enkrat tako, drugič drugače. Če se spomnim, delam keglove vaje in pa vadim čepenje. Moje sanje so, da rodim čepe. Si moram najti še tako babico, ki bo pripravljena se valjat po tleh zame. Kako pa bo na koncu, pa seveda ne vemo in prepuščamo vse v božje roke. Sem psihično pripravljena tudi na carski rez s splošno narkozo (to mi je najhujši scenraij, ki bi me lahko doletel, ampak you never know...) fajn je bit psihično pripravljen na vse!!! Torej v glavi se že ukvarjam s porodom, drugače pa še gruntam scenarije v zvezi z izvornimi celicami (mi jih bomo shranili v zasebni banki)... pa kje roditi, ker bi šla rada čim kasneje v porodnišnico - torej mora bit nekje blizu, po drugi strani pa si želim biti po porodu sama v sobi, v Lj. pa to ni možno. Tako da gruntam o Postojni... skratka, cel kup stvari in se kar mičken bojim, da mi bo zmanjkalo časa. Ker zadnja 2 tedna ne mislim delati drugega kot meditacijo, jogo, sprehodi in se ne ukvarjati ma s prav nič drugega kot s pripravo na porod. Torej moram bit res read do takrat. Me malo jezi, da je porodniška samo 4 tedne pred PDD, ko se ti že ful hitro lahko zgodi, da rodiš. Ampak je že tako kot mora bit. Skratka, sem načvekala za vse nazaj in še malo za naprej. Mejte se kar se da spokojno, ne ukvarjajte se z merami dojenčkov, ker nismo vsi enaki in hvala bogu da nismo. Ne ukvarjajte se, kaj je z vašim materničnim vratom in ali vam delajo vse preglede ali ne. Čim manj pregledov, bolje za vašo psiho in psiho dojenčka! Bodite samo srečne, opazujte telo, božajte bušija, pogovarjajte se z dojenčkom, sprehajte se po naravi, pojte in samo zaupajte naravi in svojim občtkom, da bo vse okej in tako kot mora bit! Srečno Objemčki vsem
|