oka
|
aj, tist procent, ki ma težave, ne bo prizadet on namigovanju o lenobi. tist procent tko ve, kako je na stvari. in da ko bo stvar zaključena, bo drugače. (če bo). prizadeti so tisti, ki v seb vejo da je v tem resnica - sej veš, če mački stopiš na rep..... Ja seveda. A veš koliko samozavesti je potrebno, da greš preko tega, da se znebiš občutka, da te obsojajo z leno zanemarjenko, ko zagledajo obilno postavo? Ni dovolj, da samo veš kaj je na stvari in v kategorijo pašeš. Ko bi bilo tako enostavno, pa ni. Prej bi rekla da se fučka tistim, ki so močnejši zaradi lenobe (na zdaj tudi jaz posplošujem). Jaz vem, da se mi je in to pošteno. Po prvem porodu sem imela še vedno ogromno kil viška. In glej ga zlomka nisem se počutila ne debelo, ne zanemarjeno. Čisto druga pesem, pa je pri osebah, ki jih poznam in imajo iz zdravstvenih težav več kilogramov. Tam pa je muka, saj se zavedajo, da karkoli bojo naredile, jim ne bo pomagalo. Dodaj še obsojanje in posploševanje in dobiš kaj? Samozavesti gotovo ne. pa da ne bo pomote - men je vseeno kak je kdo, tud ne stremim za stereotipi, kok morjo bit ženske suhe. če ma ena 10, 15 kg preveč, pa če se vseen fajn počuti, če je srečna, ma pošlihtan lajf, nima bolezenskih težav, ne vidim čist nobene potrebe po hujšanju. zakaj? če je zadovoljna? sam v večini primerov pa ni tko, ženske s preveč kg so nezadovoljne, nesrečne, nesamozavestne, to vpliva na njihovo življenje, na spolnost, na zvezo....v tem primeru se mi pa zdi nedopustno, da se nič ne naredi in se samo jamra. ker tud če traja 5 let, da shujšaš - kaj pa je to proti 30. al kolk jih je ša pač do konca....30. nesrečnih, zagrenjenih, zafrustriranih... Mislim, da je potrebno še marsikaj drugega kot višek koligramov za nezadovoljstvo. V detajle se ne bi spuščala ampak jaz sem bila ravno tako srečna in zadovoljna z odvečnimi kilogrami, kot sem danes, ko me je kar konkretno manj.
|