|
Sarcy -> RE: selitev od doma (24.8.2009 23:00:24)
|
IZVIRNO SPOROČILO: pety78
IZVIRNO SPOROČILO: anya984
No, saj ne vem če sem dala pod pravi forum tole temo, ampak vseeno...
Drugo leto Marca pričakujeva s fantom [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] . Vesela, polna pričakovanja, skratka življenje se nama bo obrnilo na glavo in upam da v + smislu. In kje je tukaj problem?
No, problem je v meni in v selitvi od doma. Problem je, ker sem tako grozno navezana na dom, na moje starše, hišo, domačo vas, da zmeraj ko pomislim, da se bom morala preseliti k fantu, kjer si zgoraj v njihovi hiši izdelujeva stanovanje, planem v jok. Selila se bom 20km stran, prav tako v hišo, prav tako v podobno vaško okolje kot sem ga navajena, vendar nisem vesela, še celo depresivna postanem ko samo pomislim na to, kljub bebiki, ki jo nestrpno pričakujem. Sploh ne vem kaj naj naredim...selitev prelagam iz meseca v mesec, ampak vem, da na koncu bom morala it, ker pri nas tako ali tako nebi mogla biti, ker imam mlajšega brata in sestro in kljub veliki hiši ni dovolj prostora.
Z njegovimi se razumemo tako...za silo, problem je pa še ta, ker bova še nekaj let v najinem stanovanju zgoraj morala prenašat njegovo sestro in fanta (btw oba sta stara čez 30 let in se nikamor ne spakirata), s katerima se tudi (ne po najini krivdi) ne razumeva ravno super. Skratka...sem tak občutljiv človek, ki nikomur nebi skrivila niti lasu, šla pa bom v okolje, kjer so sama podtikanja, hinavščina, opravljanje...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Daj, preberi si še enkrat, kaj si napisala in kam rineš...Direkt v težave. Vse ti je že jasno, kaj in kako bo, pa vseeno imaš namen iti tja živet...Daj, no, bodi prosim odgovorna ženska, pa še mamica boš postala![sm=hudicek1.gif]
imam podobno situacijo. tudi midva pričakujeva naslednje leto [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], jaz sem se preselila k njemu in tudi njegov brat in punca sta bila v zgornjem stanovanju tako kot midva. In to 6 let a si sploh lahko predstavljaš.
No midva sva pol zelo napredovala glede na njiju ki še kar ne vesta kaj bi z lajfom - oba sta čez trideset midva pa počasi lezeva proti 30. Dosegla sva cilje ki sva si jih zadala (diploma, poroka otrok). Onadva pa sta ostala tam kjer sta začela - zakaj, me sploh ne zanima.Teh 6 let je bilo peklenskih delili smo vse od kuhinje do kopalnice - KATASTROFA.
Tast in tašča sta zelo vesela prvega vnuka. In tu se začne problem. Brata in punco so spakirali stran od naju. Jaz sem rekla da ju ne rabijo nikamor selit in da se bova midva umaknila. Ker sem vedla kaj bo (ljubosumje, surla do tal, nevoščljivost, nesramnost,......podjebavanje s strani brata) po drugi strani pa ne bi bilo normalno da bi poleg mlade družine ki potrebuje nek mir in svoj ritem, bila še dva ki npr. prideta domu kadar hočeta, delata galamo sred noči itd. V glavnem jaz sem hotla it stran v najem.
Zdaj sta začela izsiljevat tasta da naj jima naredi stanovanje če sva midva v zgornjem (dobila sva ga v uporabo nič se ni prepisalo s tem da bova zamenjala vso pohištvo in zadevo uredila po svoje).
SKRATKA BEŽI STRAN, PEJTA NEKAM NA SVOJE KER NEVEŠ KAJ TE ČAKA. Midva sva se počutila zelo utesnjeno zdaj je malo bolje, sicer še vedno ne dojameva da sva sama v štuku in da lahko grem mirno v gatah na wc če mi paše,...... To pa je velik vredno........
To je samo moja zgodba in nasvet zate, ker si v zelo podobni situaciji......
|
|
|
|