|
pipika 13 -> RE: ne vem kako naprej.... (5.8.2009 19:39:56)
|
Ti ne zavidam odločitve in situacije. Sama sem bila pred leti v podobni zadevi, vendar je odločitev morala pasti iz moje strani in hvala bogu, da sem bila toliko močna, da sem šla od laži in varanja stran. Dejansko je šlo za psihično nasilje nad mano, to vem šele sedaj. In sem ponosna nase, da sem zmogla, se postavila zase in se imela toliko rada, ker zdaj sem srečna z novim parterjem, s katerim tudi pričakujem otroka. Je njegovo čisto nasprotje in šele zdaj vem, kaj je sreča.
Odločitev je na tebi. Ti odločaš. Ne dela to, kar mu ti dovoliš in verjameš.
Enkrat je nek psiholog in terapevt pisal
- moški in ženska ne moreta biti prijatelja, ker slej ko prej eden od njiju pokaže večje nagnenje od prijateljevanja. (razen, če gre za isto spolno usmerjenost)
Torej verjemi - prijateljica mu ni, čutita verjetno neko privalčnost, simpatičnost, ki pa seveda lahko zaradi prilike hitro preraste v kaj drugega.
To je prvi argument, drugi pa
- če bi imel čisto vest, svojega potovanja z njo ne bi skrival
- ne bi ti lagal že prej o druženjih z njo in vožnjah z motorji
3. argument:
- če bi te imel resnično rad, če bi čutil, kako ti je zdaj hudo, ko ne veš, kaj počne, še posebej v tem nosečniškem občutljivem obdobju, bi pot z njo opustil.
- očitno se ne zaveda, kako negativno lahko vplivajo nate taki čustveni stresi
Punca beži, ker bo samo še hujše. Beži, dokler se ne uničiš sama, čeprav se mi pa zdi, da si se že odločila - vse te laži verjeti, jih tolerirati in mu vse oprostiti.
Še to, prava ljubezen je obojestranska, s kompromisi z obeh strani, nima laži in temelji na spoštovanju.
Upam, da boš naredila tisto, kar je dobro zate.
|
|
|
|