|
*m*t* -> ne vem kako naprej.... (3.8.2009 19:34:17)
|
pišem vam, ker res ne vem več naprej.... ne vem kaj naj naredim... edino, kar vem, da tako ne morem več....
noseča sem 4 mesece, otroka sva bila oba zelo vesela in do prejšenga tedna sva se skupaj veselila njegovega prihoda na sveta in da bo postal najin sonček in zaklad. od prejšega tedna se pa moj fant dobiva z nekim dekletom, ki sicer ve zame in za mojo nosečnost. da sta prijatelja me ne moti, vsak mora imeti udi prijatelje. moti me to, da se mi laže. pravi, da se gre s kolegom voziti z motorjem, v resnici se pa vozi z njo. ker ga že dovolj dolgo poznam in očno, vem kdaj laže, kdaj ne in takoj vedela, da se mi je v petek, ko se je z njo vozil zlagal. seveda ko sem ga nagovorila, se vse skupaj priznal in govoril, da sta le prijatelja in da nimata nič in da se lahko vozi s kom želi. že to me čist razočaralo in sva se še elo sobot kregala. čeprav sva cel vikend skupaj preživela in si je samo zame čas vzel. ker pa vozi špedicijo, je moral iti v nedeljo zvečer naprej in je vse čas govoril, da gre sam na furo. še takrat sem posumila, da nekaj ni vredu in da to ni čista resnica. zvečer sem ga nato peljala do tovornaka, se poslovila in namesto, da bi šla domov, sem obrnila in mu sledila. čez 10 minut sem ga klicala in ga vprašal, kje kje. rekle mi je, da je ravno prišel na avtocesto, tako sem obrnila in se začela vračati proti domu. nato doživim največji šok... na cesti zagledam tovornak, njegov tovornak.... seveda je tudi on videl avto... pokličem ga in ga naderem in on mene kaj za njemu vohunim... vprašam ga, zakaj je šele tel , če je pa rekle da je že na avtocesti in mi končno prizna, da je pobral še njo in da gre z njemu v anglijo... cel teden bosta samo v tovornjaku... in se je lagal... rekel je, da če bi mi povedal po resnici, bi itak pizdila... ampak a se vam zdi to pošteno ali sem res pretiravala? sam amenim, da ne. saj mora biti v odnosu zaupanje. ki ga pa trenutno pri nama ni.... vsaj z moje strani ne.... no, nato sva se na enem parkirišču vsatvila in sem ga samo vparašala, da se naj odloči, ona ali jaz. rekel je sicer, da jaz; vendar ko sem rekla, da če se odloči za mene, naj ona ne gre z njim. a je rekel, da o tem ne odločam jaz in da sta onedva zmenila, da gre z njim, da sta samo prijatelje in take fore.
če ne bi bila noseča, bi a takoj, že v petk, poslal nekam. tako pa je na poti moj sonček, ki ga komaj pričakujem in ne vem, ali bi bilo prav, da pustim očeta mojega otroka. imava še stanovanje in načrtovala sva že skupni prihodnost. zdaj pa to. kaj bi vi naredili na mojem mestu? kako naj odreagiram? če se odločim, da bom samska mamica, bi imela podporo od moje družine in od prijateljev. zadnje dni samo še jočem, to pa tudi ni dobro za mene in mojega dojenčka, ker ne želim, da bi se mu zgodilo, kaj hudega, ker jaz ne morem ne spati, ne jesti, ne piti,.... dobor, da imam lepo službo in dobre sodelavce, da vsaj za nekaj ur pozabim na vse skupaj!!
upam, da sem dokaj razumno napisala mojo situacijo, saj ga ne morem še enkrat prebrati, ker še tako preveč jočem... Hvala, da ste me prebrali in mi svetovali!!
|
|
|
|