Anonimen
|
Dober večer babuške ! Da grem lepo po vrsti. Včeraj smo bili pri F in je zelo pohvalila Elo, kako že lepo in stabilno sedi (čeprav ji še vedno dam kaj na tla za hrbet, v primeru, da bi jo nepričakovano vrglo ), plazimo seveda še ne, čeprav je tam poskusila navkreber in je gospodičnica kar šla (seveda ji je F pomagala pri nogah). V glavnem vaje imamo iste, pa če bomo uspeli narediti klanec s kakšno desko, drugače pa mi je ubila upanje, da mi bodo podaljšali porodniško , tako da me sedaj že preganja konec maja, ko bo treba v službo. Sploh ni problem v službi, saj sem bila decembra na enem sestanku in po petih minutah padla noter, toda strašansko se sekiram glede vrtca , tako da vaju brigitka in detelja absolutno totalno razumem. Tudi Ela je navajena le na naju, saj vse ostale ljudi vidi tako poredko, da si nobenega ne zapomni in so vedno le tujci. Moj največji strah je sledeč: Kako naj Elo kar pustim enim tujcem, ko bo milo jokala in me gledela s svojimi očkami češ: Mami, zakaj me zapuščaš? Jaz enostavno ne bom mogla odit, saj se bom počutila kot najslabša mama na svetu, da zapuščam svojega otroka, za katerega bi naredila vse na svetu. Joj, kako vam zavidam tiste, ki imate babice, ki vam bodo lahko počuvale ta male, saj je varstvo pri osebi, ki ima iz srca rada otroka, popolnoma drugo kot vrtec ali privat varstvo, kjer jim je čuvanje otrok poklic. Saj vem, da so tudi med vzgojiteljicami tople osebe, toda kdo mi garantira, da bo Ela naletela na točno takšno osebo, ki jo bo imela rada, Elo pa njo??? Vem, da vzogjiteljice trdijo, da je lažje uvajat mlajšega otroka kot večjega, toda sama sem prepričana, da je lažje pri 3 letih kot pri enem, saj triletnik veliko več razume kot enoletnik in tega, da mama odide ne dojema kot da ga je zapustila. Ker kako pa enoletniku razložiti, da grem v službo in bom prišla nazaj? Ne gre. V Elinih očeh bom odšla in jo pustila tujim ljudem, ki je niti 10% ne bodo imeli tako radi kot jo imam jaz in ji niti 10% ne bo tako lepo kot z mano. V glavnem, meni se meša od skrbi in če samo pomislim na uvajanje v vrtec, me začne stiskat pri srcu od žalosti . Če mi ne bodo podaljšali porodniške bom pa itak morala mesec in pol kombinirat s privat varstvom, za september pa upam, da bomo dobili. Kdaj je treba oddat prošnje za vrtec? Kar takoj ali je treba čakat na marec? Grem na bolj vesele teme: Mi smo drugače super, zdravi, pridno spimo in jemo, vso hrano z veseljem pokušamo, toda še vedno so zakon žitne mlečne kašice, veselo čebljamo (dejdej, dada, oh, ah, eh, mama ...) in vriskamo, trmarimo, igrače postajo vedno bolj dolgočasne, tako da potrebujemo nove, zahtevnejše, muckamo se kot veliki , žgečkamo, krohotamo, žogamo, beremo knjigice ... ni da ni . Me že daje spanec , tako da za danes tukaj končam in vas jutri pokomentiram, NenaLena
|