Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: janaana Pozdravljeni! Sem 19-letno dekle, ki je pred pol leta spoznalo krasnega fanta. Razumeva se in imava zelo iskreno zvezo, stvar pa je v tem, da njegova bivša punca z njim pričakuje otroka. Ona si otroka ne želi in je hotela splaviti, pa jo je moj fant prepričal, da naj tega ne stori zato sta se dogovorila, da bo za otroka skrbel on, saj se ona odreka skrbništvu. Stvar je v tem, da sama ne vem kaj naj si mislim o položaju, v katerem sem. Otrok bo zagotovo velika obveznost in finančno breme in fantu želim stati ob strani, ne vem pa, kako se bo zaradi tega spremenil najin odnos. Manj bo brezskrbnosti in zgolj ''sprehodov'' in poletnih avantur, saj bo tu vedno nekdo, ki bo moral z nama. Bojim se, da bi se zato preveč odtujila ali pa, da me otrok ne bo sprejel. Zanima me ali ima katera od vas tudi podobnoizkušnjo in kako ste se s tem soočale? Kaj mi svetujete v obnašanju do otroka? Ali naj igram ''nadomestno mamo'' ali naj igram sgolj prijateljico? Za vsak nasvet vam bom zelo hvaležna. Lep pozdrav Jana Predn bo ona rodila, je še kar nekaj cajta do tja. Do takrat se lahk marsikaj spremeni. Moj mnenje je, da so po pol leta v nekem odnosu še vedno prisotni tisti hormoni, ki govorijo o zaljubljenosti, kjer neke trdne trdne razumne ljubezni še ni. Ko prehodiš tisto stopnico "slepe" zaljubljenosti in ko padeš na realna tla, šele takrat tud partnerja vidiš z realnimi očmi - s pomanjkljivostmi in napakami. Če si pripravljen vse vzet v zakup, pol greš lahk dalje. Zelo si še mlada. Moja nečakinja je začela hoditi s fantom pri 17 in sta bila skupaj 7 let. On je bil dve leti starejši od nje. Vsi, z njima vred, sta bila prepričana, da bo tud ohcet. Pa se je v trenutku vse obrnilo. Dečko, ga je po 7 letih nekam namočil in je šlo vse k vragu. Ok, tu je trajalo 7 let, da je šlo potem v maloro. Imaš še čas, da predihaš zadevo, da premisliš s trezno glavo - razumom kako in kaj. Ker do takrat, ko bo privekal na svet, se ti lahko npr. še najmanj trikrat obrne situacija. Če si pa odločena, da boš otroka sprejela, ko bo enkrat privekal na svet, pa tu po mojem mnenju sploh ni dileme - mama ali prijateljica. Otrok bo potreboval v prvi vrsti mamo, nato še prijateljico. Dobro premisli. Ne odločaj se prehitro, ker te morda dajejo hormoni. Pol letno obdobje zvezi ni niti tako dolgo. Takrat tudi nekako niti ne vidiš vseh stvari jasno kot bi moral. Če je otrok še nerojen, kot praviš, drugega kot to, če te bo vsak dan videval in ko se boš ukvarjala z njim ne bo videl pred sabo kot mamo, razen, če ga boste učil, da to ni mama, ampak "teta". Otrok bližnje ljudi začne odklanjati kasneje, ko si že nabere kake izkušnje, tako s starši kot z okoljem. Dejstvo pa je, da se odnos bo spremenil, saj navsezadnje bo prišlo v življenje novo bitje. Ni pa nujno, da se bo spremenila tudi vajina ljubezen drug do drugega. Kot je napisala ena Špelin, po mojem bi jo tud sama ucvrla pri 19. Vprašaj se, če bi bila pripravljena biti sama pri teh letih mama svojemu otroku ali bi raje, če imaš možnost, vzela zaščito, da ne bi prišlo do nenačrtovane nosečnosti. Če si boš tu iskreno odgovorila, boš tudi mal bolje poznala odgovor glede otroka, ki ni tvoj in ki je nastal po neumnosti, ker so pozabili vzeti zaščito. Srečno.
< Sporočilo je popravil Repka -- 17.7.2009 18:53:38 >
|