truncus
|
IZVIRNO SPOROČILO: janaana
Pozdravljeni!
Sem 19-letno dekle, ki je pred pol leta spoznalo krasnega fanta. Razumeva se in imava zelo iskreno zvezo, stvar pa je v tem, da njegova bivša punca z njim pričakuje otroka. Ona si otroka ne želi in je hotela splaviti, pa jo je moj fant prepričal, da naj tega ne stori zato sta se dogovorila, da bo za otroka skrbel on, saj se ona odreka skrbništvu. Stvar je v tem, da sama ne vem kaj naj si mislim o položaju, v katerem sem. Otrok bo zagotovo velika obveznost in finančno breme in fantu želim stati ob strani, ne vem pa, kako se bo zaradi tega spremenil najin odnos. Manj bo brezskrbnosti in zgolj ''sprehodov'' in poletnih avantur, saj bo tu vedno nekdo, ki bo moral z nama. Bojim se, da bi se zato preveč odtujila ali pa, da me otrok ne bo sprejel. Zanima me ali ima katera od vas tudi podobnoizkušnjo in kako ste se s tem soočale? Kaj mi svetujete v obnašanju do otroka? Ali naj igram ''nadomestno mamo'' ali naj igram sgolj prijateljico? Za vsak nasvet vam bom zelo hvaležna.
Lep pozdrav
Jana
Pozdravljena,
pa še eno mnenje od skoraj tvoje vrstnice
jaz osebno mislim, da je tukaj še veliko stvari, ki niso odvisne samo od tebe-kot so že nekatere omenile, je vprašanje če bo mama po rojstvu še vedno hotela dati svojega otroka, in tudi če ga bo, bo verjetno še vedno imela stike z njim. V primeru, da otroka na koncu res dobi tvoj fant (in s tem posledično tudi ti) pa je pred tabo pomembna odločitev kako naprej. Moje mnenje je, da je "grozljivost" tvoje situacije v veliki meri odvisna od tvojega karakterja; če rada žuraš, se zabavaš cele dneve in še nisi pripravljena sprejeti manjših odgovornosti (kaj šele dogovornosti, ki jih prinaša otrok)-se pravi si tipična 19 letnica- potem bi rekla,da težko, da bo zveza uspela. V kolikor pa si malo podobna meni (hec), ki nisem nikoli rada ponočevala, žurala, popivala do jutranjih ur, sem kmalu odrastla, se osamosvojila ter sprejela odgovornosti zase in za svoja dejanja, pa mislim, da je situacija (seveda z veliko prilagajanja, razumevanja, sklepanja kompromisov in pogovarjanja) povsem rešljiva. Še posebno glede na to, da je tvoj fant odgovoren in pripravljen skrbeti za svojega otroka (veliko starejših moških tega ni sposobnih-tako, da leta niso vse). Tudi jaz sem pri 19 spoznala svojega fanta, glede na najine skupne želje sva se kmalu preselila na svoje, v veliki meri osamosvojila od staršev in se imava sedaj, po 2 letih skupnega življenja še vedno super! Veliko je bilo takrat mnenj, da sva/sem premlada (on je 6 let starejši) ampak to je način življenja, ki mene osrečuje veliko bolj kot žuranje in zabave dolgo v noč. Ne vem, kako bo čez 10 let ampak sedaj je super
Da neham dolgovezit, zavedati se moraš, da bodo vmes prišli težki trenutki (tako kot pri vseh drugih pridejo), ko ne veš kako naprej, ampak mislim, da če si boš tega resnično želela vama bo lahko uspelo. Seveda pa je veliko še vedno odvisno od tebe oz. od tvojih želja za prihodnost. Nikakor pa ne stori česa takega zaradi ugajanja svojemu fantu. Tvoja odločitev mora temeljiti na tvojih željah in ne na žrtvovanju!
Lp in vso srečo!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Sicer pa močno upam, da se motim. Srečno vsem skupaj! 
Kaj imaš pa ti proti tičem? 
