|
RE: Poljub ob odhodu, prihodu 23.7.2009 14:25:39
|
|
|
|
Poka
|
Gnjavi mi s temi ljubčki za vsako stvar. Me tud zjutraj zbudi, ko gre v službo, ker se stiska k men. Blagor men. Navada je od tašče, ki pač poljublja vse povprek, tud mene. Ko se vmes en teden ne vidimo, kot da se nikol več ne bomo... No sej, moram priznat, da je lepa navada, ki je pa jaz nekak ne prenesem - z izjemo seveda mojega partnerja, kjer mi je všeč do neke meje. Ko pride domov, ko gre kam, obvezno... Ko grem v trgovino tudi velikokrat. Najhuj je pa to, ker sva z mojim na nek način poslovna partnerja in sva šla v Lj vsak na svoj sestanek in sem jaz odpeljala avto, medtem ko se je on dobil z enim od naših partnerjev, s katerim se še ne poznava in me je poljubil pred nmjim... Po mojem to namreč zbija avtoriteto, sploh ker je to naš zunanji sodelavec, s katerim se še do takrat nisva poznala in bo tako rekoč meni podrejen, v tistem trenutku in naglici se pa pač ni dalo razložit in je na hitro sklepal in prijazno pripomnil kako je fajn ko grem mal po nakupih po LJ... In izpadla sem plehka p... Drugače je pa tako - ne maram polljubljanja in voščil za rojstne dneve in razne dogodke, razen v pobliki kartic, sms... Niti, da kdo men vošči niti da jaz komu - lepo se mi zid, ampak sem vedno v zadregi. Ko jaz komu čestitam, namreč nikol ne vem, kaj naj mu rečem J.. ga, čustvena inteligenca je pri men na minimum...
|
|
|