|
Osala -> RE: * Avgustovčki 2009 * (8.4.2010 9:40:42)
|
Še porodna zgodba:
šla sem na prvi ctg, ki ni pokazal nič, le mali je bil nenavadno miren, ker ponavadi je tako skakal na vseh pregledih, da me je ginekologinja že prej opozarjala, da bo to en živahen dečko. Sem že skoraj šla ven iz ambulante, pa pravi dr., da me bo še potipala, če se slučajno že kaj pripravlja. Pa pravi, da sem odprta 5-6 cm in da bom rodila verjetno še isto noč, najkasneje čez 2 dni. Mene je tam na unem stolu kap zadela, sem se kar zjokala. Samo to mi je švigalo skozi možgane, koliko imava še stvari za zrihtat in potem sem skozi jok izdavila, da še pleničk nimam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Čez kako uro sem se sprijaznila, ker poti nazaj pač ni bilo, ane. Doma je potem moj sestavljal pohištvo, jaz pa ležala na kavču in čakala popadke ali da mi voda odteče. Drugo noč sem se zbudila ob 4h zjutraj, ker malega nisem nič čutila in se mi je zdelo ful čudno, ker je prej vedno razgrajal. In ker sem vedela, kako je, sva pač šla v porodnišnico (v Postojno, ker je nekoliko bliže). Tam je ctg kazal popadke, ki jih sploh nisem čutila [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Bili so redni, ne pa ravno močni. Predrli so mi mehur, pa v 2 urah ni bilo kakega blaznega napredovanja. Jaz sem bila lačna za znoret in sem upala samo to, da rodim do kosila [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], sem se pustila prepričat, da mi dajo še umetne popadke. Te pa sem čutila!!!! Ampak sem se hitro odprla do konca, v 1 uri. Potem pa ta presneti iztis. Najprej so me silili v položaje, v katerih nisem mogla niti ležat, kaj šele potiskat. Enkrat me je zašvasalo v križu, drugič v kolku, bolelo je bolj kot popadki! Potem so imeli istočasno en carski rez in so izginili vsi. Naročili so le, naj ne potiskam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Vse skupaj je trajalo še kako uro, da sem potem s pomočjo pritiskanja na trebuh le rodila. Sem pa bila že tako švoh, da sem potem pojedla celo košček čokolade, ki jo je moj imel s sabo, čeprav je drugače sploh ne maram [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Mislim, da sem imela smolo z babico, ki je praktično ni bilo nič zraven, kaj šele, da bi me kaj upoštevala.
Potem je sledila še poporodna zgodba, ki me je na nek način bolj zj..ala kot porod. Ker je bil mali pač drobižek in je tehtal le dobri 2 kili, so zagnali neko paniko. Takoj so mu poturali flaško in mi skoraj prepovedali dojit, češ da ga s tem preveč izčrpavam. Ni se redil po njihovih tabelah in so bili vedno bolj sitni, jaz pa vedno bolj zdivjana. Ker mi ni bil njihov odnos niti malo všeč, sem po 6 dneh šla na lastno odgovornost domov. Tam sva se z mojim psihirala še naprej, pa vaga sem in vaga tja, pa grami gor in dol ... Res sem bila podrta in sem mislila, da se ta otrok ne bo nikoli zredil. Na srečo sem po priporočilu patronažne izbrala eno fajn pediatrinjo, ki zelo zagovarja dojenje, tako da smo po 1 mesecu končno opustili dodatek in prešli samo na joško. To mi je pomenilo eno strašno olajšanje. Namreč, nikoli nisem niti razmišljala, da ne bi dojila. To se mi je zdelo nekaj tako samoumevnega, da nisem niti 1 flaške imela doma. Mleka sem imela za izvoz in mali se je začel prav lepo rediti.
Aja, sledilo je še nekaj "skoraj mastitisov". Desno joško sem imela vneto ene 3 mesece, kak mesec pa skoz po malem vročino, vendar le do 38,5, zato niti nisem šla k dr.
Meseci od takrat so minili prehitro in še minevajo. Čeprav sem se kar namatrala, uživam z bondijem sto na uro in me kar panika grabi, da bo treba kmalu spet v službo. Prav te dni sem začutila močno željo po še enem otročku. Spimo že nekaj noči spet katastrofalno in sem si rekla, da kamor je šel bik, naj gre še štrik. Naj pride drugi otroček, preden se navadim nazaj na spanje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Nimam pa še menstruacije in kako planiranje odpade. Pustimo se presenetiti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]
|
|
|
|