Anonimen
|
Sposodil si bom statistični podatek iz ene pogovorne oddaje na TV pred kratkim, od 1000 sklenjenih zakonskih zvez jih razpade nekaj manj kot 500. Skoraj polovica. Če je ta podatek točen pomeni, da tista druga dobra polovica ali ve kako znati živeti v skupnosti ali pa v njih pač slepo vztraja iz različnih razlogov. Torej najmanj skoraj polovica ljudi niti ne ve kako v skupnosti živeti in kaj je njen namen, skratka nima blage veze.
Če partnerja prideta v pozicijo, da o svoji prihodnosti razmišljata na ta način, da se ozirata tudi ali samo na otroke potem je ljubezen, ki spoji dvoje ljudi presegla svoj prvotni okvir in namen. Kakšna bi naj bila ta ljubezen dveh, ko ju nič druga več ne spaja razen otrok, gre tukaj za ljubezen dveh ali "ljubezen" do nečesa drugega, večjega, plemenitejšega, bolj svetega, racionalnega, ker prava ljubezen itak nima nobene zveze z romantiko, patetiko, mazohizmom, strastjo, nebrzadnimi čustvenimi izlivi, solzami in še čem, sbsolutno nobene zveze, ke rsmo ljudje itak razumna bitja in som naše primitivne nagone uspeli sublimirati na višjo raven, kjer smo ljubezni uspeli določiti novo dimenzijo - racionalno. In ta jebeni ratio potem jebe vse tiste romantične, tankočutne, bohemske duše, ki so rade pozno v noč že kot otroci poslušali pravljice o lepoticah, zrcalcih, kolovratih, rdečih jabolkah, belih konjih in pogumnih princih. Zakaj je ljubezen "po prvem poljubu" takšen tabu, zakaj se pravljice končajo takoj po poroki, edini recept za večno ljubezen pa se skriva v magični frazi "in živela sta srečno do konca svoji dni"??????????????? A potem ne bi več mogli reči, da gre za pravljico? Aha, ko so se zavedeli tega so odkrili nove žanre - horor, science-fiction, drama, psihožalostinka, al` kaj?
Mislim, WHAT THE ****ING ****!!!
Ma kdo recept naj ga šibne sem gor takoj se z njim poročim.
|
Natisni
.
