ronja
|
No, ja, malo ste pa vseeno prestrogi: napisala je, da je vprašala upravnika za dovoljenje, če lahko postavi tisto mizico in da dovoljuje posedanje na njenih stolih ob njeni mizici tudi drugim sosedom... Jaz bi sicer vseeno vprašala še sosede, s katerimi delim teraso, ker se mi zdi to prijazna gesta, ampak mogoče se pač ni spomnila na to.
tehnofil, kar se pa rož na zelenici tiče (sama sicer nisem še nobene zasadila na skupnih površinah), pa jaz rada vidim, da so tam in če ima kdo veselje s tem, naj jih seveda zasadi! Kaj mi pa s tem vzame, če tam par rožic posadi? ne vem, nisem vrtičkarski tip, vendar pa tega veselja res ne bi jemala sosedom... A ni vsem lepše, če je okolica urejena?
cupacups, vsak blok ima koga, ki pač rad dela zdraho - vendar pa se da tudi s temi ljudmi navadno kar nekako vozit, če se potrudiš. Sama se te vojne ne bi šla, ker se mi zdi škoda živcev. Pa včasih taka soseda živi z nekom, ki je pa čisto ok in s tem narediš zid tudi do tega človeka, kar pa je škoda. Torej, na tvojem mestu bi sicer najprej vprašala, če lahko postavim stole in mizico tudi njo, ker pa si to zamudila, bi jo vprašala, če jo motijo, potem, ko si jih vedno našla premaknjene. Prideš prijazno in poveš, da je terasa tako veliko bolj uporabna in da upaš, da ji niso preveč napoti, vprašaš, če ji je težko čistit tam okoli in se ponudiš, da pač pod mizo ti počistiš, ona pa naj samo okoli mize, da ji ne bo treba nič premikat. Za tisti predpražnik bi jo tudi prijazno prosila, če ga lahko da nazaj, ko pomije po tleh, da ni treba, da je čisto na istem mestu, samo približno pred vrati, ker prideš včasih s polnimi rokami, pa je težko premikat.
Včasih so čistilke, hišniki in drugi, ki urejajo našo okolico, malo jezni na stanovalce, za katerimi morajo pospravljat, včasih mogoče nezavedno kaj premaknemo, umažemo bolj, kot bi bilo treba... In oni to čistijo in jih jezi. In se da lepo zmenit, če si prijazen.
Tudi sama živim v bloku in je še par blokov okoli, tako da lahko verjameš, da je veliko starejših gospa in gospodov, ki ne morejo nikamor in pač gledajo skozi okno, kaj se dogaja. Dostikrat grdo gledajo, ker so pač navajeni tako, ker so jezni na svoje življenje, na to, da so ujeti med 4 stene mogoče, ne vem, na kaj, na cel svet, ker ni nič tako, kot bi moralo biti... Ampak jaz tem ljudem pomaham v pozdrav in se nasmejem. Nekaterim pač res ni pomoči in grdo gledajo še naprej ali se umaknejo, večina pa jih vendarle pomaha in se nasmeje nazaj. In kaj me je to stalo? čisto nič. Nekomu pa lahko narediš 2 minuti lepši... In mogoče bo tisti dan majčkeno manj jezen na ves svet...
Tudi naša čistilka je vedno zelo grdo gledala. Jaz sem jo vedno lepo pozdravila in se ji nasmehnila, včasih sem se ji zahvalila, da je počistila tudi kljuke od vhodnih vrat, ker imam male otroke in je fajn vedet, da so stvari čiste in čez čas se je tudi ona odtajala. Ugotovila je, da ji čisto nič hudega nočem in da pred mano ne rabi tistega oklepa, ki jo varuje pred vsemi, ki se jim zdi fino grdo govorit ali obnašat do čistilke samo zato, ker je pač čistilka. In zdaj včasih kakšno rečeva in je vedno prijazna do mene in mojih tamalih. zdaj ve, da če je na malici in ji zaželim dober tek, to res mislim in je ne zafrkavam, zakaj ne dela (prej se mi je zdelo, da je to bolj tako jemala).
Vsi profitiramo: ona ni slabe volje, ker nas vidi, moje male vidijo, da so ljudje okoli nas čisto fajn, mogoče celo kdaj ne bosta padli, ker bo povedala, da so stopnice mokre, recimo... Se splača - vložiš malo energije prej in dobiš lahko veliko vrnjeno kasneje...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. Sploh, ker praviš, da moža ni veliko doma... 
! 
kr neki 
