Anonimen -> RE: Januarčice in januarčki 2009/II. del (26.8.2009 11:18:45)
|
Je bilo kak dan že vredu in je pojokcala samo kako minuto potem pa zaspala, potem pa se je spet poslabšalo. In zdaj sva spet na starem...ob 8 obe spima...in zjutraj do 8...sem ko dojenček nina sej to je problem pri tem načinu. ajd, če bi blo res tko, da otrok par dni joka,to je to, pol pa spi skoz cele noči. tko pa vsaka bolezen, spremeba, kake sanje to podrejo in evo - jovo na naovo, otrok spet joka in spet ga morš puščat. tko da ne morš niti rečt, da otrok sam par dni joka, pol pa spi, pač pa otrok kar naprej joka, zato da mogoč par dni spi. sposodi si knjigo Otroško spanje, brez joka v sanje od Elizabeth Pantley....krasna knjiga, res. meni ne ležijo ti priročniki in se mi zdi čudno po knjigi vzgajat itd., sam tole je pa res super stvar. najbolj se mi je tole vtisnlo v spomin - kako otrok to doživlja. Od glave do nog ga preplavljajo hotenje, želja, nevzdržna nepotrpežljivost. Hlasta za zrakom in kriči toliko časa, dokler glava ni polna zvoka in ves ne drhti. Kriči, dokler ga ne začne boleti v prsih, dokler ga ne začne boleti grlo. Bolečine ne more več prenašati in hlipa vedno tiše, dokler ne utihne. Posluša. Rzpira in stiska pesti. Glavo obrača na eno in drugo stran. Nič ne pomaga. Neznosen občutek. Spet začne jokati, vendar je preveč za njegovo boleče grlo.Kmalu neha. Opleta z rokami in brca z nogami. Odneha, lahko samo trpi, ne more pa misliti in upati. Posluša. potem zaspi. men je grozljivo. sej se ne da vedet, kako res dojenček to doživlja, ampak če si predstavljaš da tkole....mam kr cmok v grlu...
|
|
|
|