tinkamiška
|
U vidim, da delate skramenski načrt proti :hudicek:M. Ne nimam ga, ne vem, če se ga da nardit. Jst lahko samo povem, da meni tisti zadnji teden nikakor ni uspelo, da bi se odklopla in poslala misli kdovekam. Sem počela vse živo, če je bil vikend vmes sva z možem cel dan laufrala okrog, ampak meni je šlo samo eno po glavi, sem ali nisem. Pomagalo mi je, da sem tule na RR iskala razne podatke in jih posredovala tistim, ki so za to prosili, stiskala pesti za vse ostale, jim svetovala glede znakov in ne vem kaj še. To me je najbolj zamotilo in prav fajn sem se počutla. Glede svojih znakov, pa takole nisem jim več verjela, enostavno sem se začela sama sebi posmehovat, kot na primer, večje joške, pa kaj še, nič posebnega, a da lulat sem šla pa že tolikokrat, ja kaj mi pa je, sej že cel dan pijem kot žolna,...enostavno jih ni bilo, znaki za mene niso več obstajali. In celo zdržala sem s testom v predalu en dan dlje, kot sem si prvotno zastavila plan. In nikomur nisem govorila o svojih znakih, mi je blo nerodno pred samo sabo na glas povedat kak znak in je nekako šlo dan za dnem. In veliko žvižganja je blo doma, vsakič, ko je prišla nadležna misel, sem žvižgala...bogi možek:)-:)-:)- Torej, mislim, da lahko vsaka pri sebi malo štopa euforijo in pričakovanja, ja pričakovanja so najhujša, jst bi jih nekam poslala, ker zmeraj, ko nekaj pričakuješ, si razočaran, ker nikoli ni tako, kot si si zamilslil. Ampak jst bom še naprej stiskala pesti za vsako posebej, ker vam res privoščim in bi bila neskončno vesela poleg vas, tko, da ne bit hude zaradi:miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska::miska:
|