Ena po riti

Ena po riti (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

L&F&B -> Ena po riti (19.5.2005 14:41:42)
Na sosednjem forumu sem zasledila zanimivo debato o tem. Zanima pa me, kako me RR-jevke razmišljamo o tem. Vzgoja ali nasilje? Potreba ali razvada? Nemoč ali privilegij staršev? No, jaz sem proti. Zame se začne nasilje že pri enem udarcu. Priznam pa, da ni konec sveta, če kdaj dobijo mali tudi eno po riti. Učinkovite metode tudi brez udarcev? Ja, zaenkrat nama uspeva( z možem). Živcev še nisva izgubila, meje so jasne in ostro začrtane. Sva pa oba dinamična, otrok je aktiven, mož ga že lepo z glasom obvladuje, otrok se lepo odziva že na različne tone glasu, različne stopnje odločnosti...Vzgajati brez udarcev, iluzija ali resničnost? Če se vam da...

Gina -> Ena po riti (19.5.2005 14:47:19)
Ja, jaz sem tudi tako govorila, ko sem imela prvega. In veš kaj, prepričana sem bila, da sem jaz zaslužna za to, ne pa otrokov karakter. Ko sem drugič rodila, sem se krepko ugriznila v jezik. Obstajajo otroci, ki na nobeno besedo ne reagirajo in ki sebe spravljajo v življenjsko nevarnost s tem, kar počnejo. Ne glede na vse posledice, pogovore, prigovarjanje, kazni, odločno zahtevanje staršev, gredo čez vse in naredijo po svoje, te ignorirajo. Kaj boš pa tedaj naredila??? Mislim, da si dolžna zaščitit otrokovo varnost za vsako ceno, tudi če z eno po riti. Ta čas pa še sanjaj, kako se vse da...srečno! Želim ti še enega takega otroka, da se ne boš v jezik ugriznila, kot sem se jaz.

cukrček0 -> Ena po riti (19.5.2005 14:50:57)
Gina.... :bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo:

Anonimen -> Ena po riti (19.5.2005 14:51:32)
Se strinjam z Gino do te mere, da pri enih pa tudi ena čez rit ne zaleže. Brez veze tepst, če s tem ne dosežeš učinka, to je, da te otrok vzame resno. Mogoče bi me, če bi ga toliko, da bi ga res bolelo, ampak to sem pa proti. Tega pa nikoli ne bi mogla naresti. Pri nas trenutno poamaga edino soba. To pomeni, ko sem že totalno ob živce zaradi njegovega nerganja in dretja, ga peljm v sobo in zaprem vrata. Tam se zdere, meče kocke in buta po vratih. Ampak zaenkrat se potem umiri in to deluje.

mamsi -> Ena po riti (19.5.2005 14:53:02)
Prav si napisala, vzgoja ali nasilje, ker sta popolnoma ločena pojma. Ali vzgajaš otroka ali pa si do njega nasilen, pa čeprav samo verbalno. Seveda sem za vzgojo, vidim pa dostikrat okoli sebe starše, ki se z izgovorom o pomankanju časa zatekajo k klofutam. Take bi jest okloftala in jih vprašala, zakaj imajo otroke, če jih nimajo časa vzgajat. Naša punčka je sicer še majhna in upam, da me nikoli ne bo "zašraufalo" v glavi, da se ji ne bi dovolj posvetila, saj mislim da je kakovostno preživljanje časa že samo po sebi dobra vzgoja. Igre, izleti, branje, pogovor... pa seveda občutek, da so sprejeti in ljubljeni.;)

L&F&B -> Ena po riti (19.5.2005 15:10:41)
Gina, zaenkrat ne sanjamo, ampak tako živimo. Kaj bo čas prinesel, še ne vem. Vem, da so otroci zelo različni. Poznam primer fantka, ki je kar prosil, da bi dobil eno po riti. Izzival je starše toliko časa, dokler ni dobil te po riti. Potem pa je bil ok. Ampak ne želim si, da me lastni otrok pritisne tako v kot, da mi ne preostane drugega koz udarec. Seveda preizkuša meje, nagaja in seveda morava ukrepat. Pri nas je zelo učinkovita metoda osamitev. Enostavno zapustim sobo in ga pustim malo samega. Ja, imam pa najbrž srečo, ker je otrok izrazito verbalen in ponavadi jasen NE zadošča. Sicer je zaradi tega jezen in se meče po tleh, vendar ima pravico, da izraža nestrinjanje. Ko se pomiri, hoče razlago, zakaj ne in jo tudi sprejme. Sicer je treba to pri taki starosti pač neštetokrat razlagati. In pa doslednost je nujna. Če gre za varnost otroka, seveda je bolje to, kot pa...Ampak, da se tudi drugače hitri ukrepati. Pač moraš biti bolj pozoren in hiter. Mi je že hotel steči na cesto, a sem ga enostavno bolj trdo zaustavila, ga odnesla in mu jasno rekla NE. Ne delam si utvar, da sedaj pa mi ne bo stekel na cesto. Sem pač tisti trenutek, ko sem z njim stoprocentno pozorna na njegovo obnašanje. Nikogar ne kritiziram, zanima me le način vzgoje.

nejcko -> Ena po riti (19.5.2005 15:22:04)
Se definitivno strinjam z Gino, ker imam sama takega otroka, ki mu ne zaleže nič, a ma čisto nič. Pa se lahko na trepalnice postavim. Zaenkrat ga resnično ustavi le ena čez rit ali za kazen v sobo, ker lahko le tako preusmerim njegovo pozornost na to, da se mu godi velika "krivica", in potem neha početi neumnosti. Mi gre pa počasi že pošteno na jetra tole besedičenje o "sodobni" vzgoji, kjer je treba otroka nenehno nositi po rokah, mu v vsem ustreči, bog ne daj kaj storiti kontra njegove želje in kaprice, se mu pustiti izkoriščati do fundamenta ... Ja, madona, kje in kako ste pa vi zrastli? Jaz se ne spomnim, da bi se kdaj mama igrala z mano s punčakami ali kockami ali kakorkoli drugače. Ni bilo časa, pa čeprav je iz službe hodila že ob treh popoldan (takrat pač še ni bilo mikrovalovk, pa jedi a la Mizica, pogrni se, pa sušilnega stroja, pa pomivalnega stroja, pa študentke so študirale, ne pa služile denar s pospravljanjem ...). Niti ni cel dan skakala okoli mene in me gledala, če slučajno ni ugasnil nasmeh na mojem obrazu. Je pa bila zato nenehno prisotna; vedno, kadar sem jo potrebovala, je bila in je še zmeraj ob meni. Vedno sem lahko in bom lahko računala na njeno pomoč. In to mi pomeni veliko več, kot da bi se igrala z mano. Ker z leti se igra konča in se začne realno življenje, ko mora otrok samostojno in suvereno stopiti na svojo pot. In se znajti sam. In sam poskrbeti za svoje ugodje, veselje, varnost ... In se soočiti s težavami. Sam. Malo sem zašla, sori.

india -> Ena po riti (19.5.2005 15:46:05)
Nejcko, super si to napisala. Sama imam sicer 6 ultra pridnih otrok, bi rekli tisti,ki jih vidijo samo vsake kvatre enkrat. A mi,ki smo z njimi vsak dan, vemo, da temu ni tako. Tudi navzen tako pridni otroci si včasih zalsužijo kazen. Ker imamo malo stanovanje, ne zaleže, če pošljem koga v sobo,ker se mu potem pridružijo ostali in se začnejo igrat. Kako naj enoletniku dopovem, da ne sme na stopnice, vrata si zna odpret sam, zašiba proti stopnicam in kmalu je lahko tudi na glavo v pritličju ? Dobil je pač eno po plenici, se nasmehnil in šel dalje. Kaj pa zdaj,ko niti ena po riti ni zalegla? Vedno pa mu tudi ne morem bit za petami. Določena merila morajo biti postavljena. Se pa držim tega, da ko so otroci večji, kot na primer moje dve velike, udarci res niso na mestu, niti poriti,kaj šele kje drugje, saj enačim to s pretepanjem skorajda odrasle osebe. In enkrat sem poslušala predavanje mag. Prosnika, ki nam je zelo lepo povedal, da ena po riti pri takih otrocih povzroči zelo velike travme, kar pusti posledice tudi za kasneje. Torej: otroku je treba že od malega začrtat neke meje, ki pa jih lahko kdaj in kdaj prestopimo le odrasli ( s kaznovanjem). Moje mnenje, pa ne me linčat, saj svojih otrok ne pretepam vsepovprek. Ampak po glavi mi pa tudi ne morejo skakat.:miska:

Magi* -> Ena po riti (19.5.2005 16:34:29)
ja nejcko, res lepo napisano.

bini -> Ena po riti (19.5.2005 16:54:14)
super nejcko!!! permisivna vzgoja pač prinaša nasilje, pa če se še tako prepričujemo da to ni res.... kot učiteljica ti povem, da je grozno učit otroke iz takih družin... Špartanci so že vedli kaj delajo :bravo:

Anonimen -> Ena po riti (19.5.2005 18:23:48)
:bravo:jaz pa svojega:duda:nebi nikoli zares udarila čeprav me včasih prime,ko me res živcira pa se raje obrnem proč in smirim živce,kajti,če se spomnim nazaj na otroštvo smo bili biti za vsako malenkost pa se še dandanes sprašujiem zakaj?:zmeden2:

Anonimen -> Ena po riti (19.5.2005 18:37:37)
Včasih je tudi ena po riti vzgojna in nikakor ne nasilje nad otrokom - razlikovati je potrebno nasilje nad otrokom ali pa dobronamerno vzgojo. Meni osebno dosti bolj grejo na živce mamice, ki vpijejo na svoje otroke ali pa jih zmerjajo. Seveda se je "ritanja" kot vzgojne metode treba čim redkeje oprijemati - ko otrok dobi, mora vedeti, zakaj dobi. In še nekaj: če se že otroke kaznuje na tak način, potem se jih vedno tako, da otroci vedo, zakaj so dobili. Torej je ta kazen vzgojan šele kasneje...

dory -> Ena po riti (19.5.2005 19:50:34)
Gina ne bi mogla bols napisat...se popolnoma strinjam s tabo:bravo:,pa ceprav sem sele pri prvem mulcku...zal je taksne sorte,ki ne reagira na nic kot na svojo voljo...tako da jo je ze dobil tudi cez rit...to pa se mi se zdalec ne zdi nasilje...sem pa nekje prebrala,da se udarci kjerkoli drugje po telesu,sploh po glavi in obrazu tretirajo kot nasilje...no to pa je zame res nehumano...ena po riti pa ni nic takega...

frutka_ -> Ena po riti (19.5.2005 21:16:03)
Boljše ena po riti kot pa da ne uboga na cesti! Odvisno od otroka in od situacije!

Pupica -> Ena po riti (19.5.2005 21:22:32)
Jaz sem v življenju dobila le kake 3 po riti.Sem jih pa za to toliko bolje poslušala, kaj je prav, kaj ne, itd, itd,...No takrat sem si velikokrat želela, da me dasta čez rit ene dve krepki, ne pa da poslušam, pa poslušam...Sej že ko sem kaj narobe naredila sem vedela da je bilo narobe:( Pa vendar se strinjam z Gino, če je otrok in njegov karaktar tak, da rabi 1 po rit, potem ja. Drugače pa načeloma, bom raje z otrokom skušala preko pogovora.

Gina -> Ena po riti (19.5.2005 21:44:40)
nejcko, bini, točno tako, se v celoti strinjam!:bravo::bravo::bravo: L&F&B, saj nobeden ne govori, da je treba otroke pretepat, vsi smo proti nasilju, govorimo o določenem procentu otrok, ki imajo samo tako občutek, da nekaj res morajo naredit. Kaj bi pa ti naredila, če bi svojemu otroku 100x rekla ne, pa bi vsak dan znova tekel na cesto, prav prežal, kdaj ne boš gledala in se ti po vsakem odločnem NE in ob tem, da ga fizično postaviš stran, dan za dnem še smejal zraven. Pa da bi se ti ob tem zgodilo, da bi to bilo pred hišo, ker tej situaciji se izognit ne moreš, pa da bi se že 3x skoraj vrgel pod avto, ne glede na tvojo pozornost? Ali bi ti bila bolj pomembna prijaznost, ali to, da otrok ostane živ, četudi rabi eno po riti?! Zdaj si pa predstavljaj, da določeni otroci tako reagirajo praktično na tričetrt stvari, ki se jim dogajajo v življenju. Na tak način preizkušajo meje??? Vem, da si ne moreš predstavljat, nekateri starši si pa lahko, imamo kakšnega takega doma. Pa še nekaj. Jaz sem eden od tistih otrok, ki jih nihče nikoli, niti 1x samkrat ni udaril, niti ni nihče mojega brata. Moji starši so bili pred časom. Jaz sem bila otrok, ki je sprejel razlago in ubogal, brat pa je bil iz tiste druge skupine. Ne bom ti razlagala, kakšne posledice so danes iz tega ven prišle. Naj ti samo povem, da gre še vedno prek vseh meja in to za vsako ceno. Nikoli nočem ponoviti napake mojih staršev.

Anonimen -> Ena po riti (20.5.2005 8:24:51)
Bam probal biti tiho zaenkrat.. Vem samo to, da kaznovanje nikoli ne spremeni cloveka, ampak postane se bolj uporniski.

Anonimen -> Ena po riti (20.5.2005 8:38:17)
No seveda. Otroka moraš pustiti, da raste kot kopiva za plotom. Bognedaj ga kaznovat!!! :grrr:

Anonimen -> Ena po riti (20.5.2005 8:42:21)
Nasprotje kaznovanja, je nagrajevanje, ki ima boljsi ucinek..

Anonimen -> Ena po riti (20.5.2005 8:44:21)
Ja, saj vem, kaj misliš, ampak po mojem se tega res ne da posploševat. Ne prideš pri vsakem otroku skoz samo z nagrajevanjem.

Anonimen -> Ena po riti (20.5.2005 9:34:21)
Pa še nagrajevanje se hitro lahko sprevrže v podkupovanje. Ne rečem, da ni prav, da ga nagradiš oziroma pohvališ. To vem, da je NUJNO treba. Saj smo normalni ljudje. Samo res, kot pravi Meta, ne prideš pri vseh skozi s tem.

mamsi -> Ena po riti (20.5.2005 10:01:26)
Jaz sem pa mislila, da govorimo o nasilju in vzgoji, ne pa o eni čez rit, ki sploh ne boli. Se strinjam, če otrok tolko časa teži, da mu pomaga edino, če ga "malo hitreje pobožaš" :)-:)-:)-. Ma tu ne gre za nasilje, otrok ponavadi sploh ne joka zarad te "čez rit" bolečine ampak ker ne sme nečesa, kar si je zamislil. Sploh za če gre za hitro ukrepanje pri varnosti za otročka. Jasno, to se ti roka sama sproži. Ampak nasilje jest razumem kot čustveno in verbalno zaničevanje otroka, da je slab, neumen,... in udarce za vsako stvar, ki bi se jo dalo drugače rešit, z ukvarjanjem, da si tam zanj, da mu pokažeš najprej lepo, kaj sme, česa ne, da mu pojasniš in poveš na miren način, kje so meje in kakšne posledice izbere, če jih krši. Se strinjam s Tjazyjem, da se začne s pohvalam, a če otrok vseeno prekoračuje meje, naj pojé še posledice.;)

Anonimen -> Ena po riti (20.5.2005 10:42:28)
Pri sebi sem ugotovil, da kadar kaznujemo, kaznujemo zaradi nasega lastnega strahu. In ko nekaj pocnes, kar ni v skladu s teboj, se ti itak zgodijo neke neprijetne posledice.. ampak to ni kazen.. so le posledice, ki ti povejo, da naslednjic naredi raje drugace.

natasa78 -> Ena po riti (20.5.2005 12:30:20)
Je res odvisno od otroka..moja mama pri starejši sestri kdaj pa kdaj enostavno ni mogla brez ene čez rit, ker je moja sestra tak tip človeka, da išče, izziva, dokler ni tepena, potem je pa mir za dva dni(tudi sedaj v življenju na splošno ko je stara že čez 30)..ko pa je mama pri meni uporabila eno čez rit, sem bila užaljena da me pet dni ni bilo iz sobe,se mi je od vse krivice podiral svet, pa tudi sicer sem drugače ubogala na besedo,otroci so razlilčni,ZELO RAZLIČNI!!!...sem drugače zagovornica nenasilne vzgoje brez udarcev in zato me je še toliko bolj v negativnem smislu presenetila lastna reakcija (me je bilo sram samo pred sabo), ko me je moj enoletni škratek ful ugriznil v zizo,sem ga kar čez rit,takoj, brez razmišljanja, kot v samoobrambi...po drugi strani pa ta ena čez rit verjetno ni izkušnja ki bi otroku pustila neke psihične posledice in frustracije...gre po moje bolj za to, ali otok odrašča v družini, kjer na splošno prevladuje neko optimistično in pozitivno vzdušje, kjer sta oče in mama zadovoljna sama s sabo in eden z drugim in z otroci,in uspešno skupaj rešujeta vsakdanje male in velike probleme...lahko otrok zraste gor brez samega udarca, v družini kjer škriplje v odnosih, pa se o tem ne govori,je pa skoz neko čudno vzdušje(npr. mož vara ženo, ona to ve, pa je tiho,da bo mir v hiši, je pa vsa zagrenjena in tako jezna nanj, da ga že kar sovraži, ampak ji on predstavlja materialno varnost, ona pa ima čas za otroke, pa potem vso svojo ljubezen in skrb vlaga le v otroke, v partnerja pa nič...je to mnogo hujša stvar kot če je otrok občasno priča glasnim, odkritim "pogovorov" med staršema, ki sta prav tako samo človeka, ki morata kdaj pa kdaj kej razčistiti in ki jima kdaj popustijo živci...no ja tole moje pisanje je kar tako eno laično mnenje, pa naj še katera kaj napiše...Pozdravček,Nataša.

Gina -> Ena po riti (20.5.2005 13:05:48)
Tukaj se pa ne strinjam čisto s tabo, tjazy...Logična posledica, če otrok skoči na cesto je, da ga enkrat podre avto. In ja, res je, da se zanj bojim. Strah me je, da ga bo v tem primeru podrl avto. In menda sem jaz ta, ki ga moram naučit, da tega ne dela. Torej ne morem čakati na logične posledice, moram prej ukrepat. No, lahko mi pa poveš, kako drugače. Drugače se pa strinjam, da ne zagovarjamo tukaj pretepanja, (jaz sem čisto proti), ampak govorimo o povsem drugih rečeh. V osnovi dejanja povedo več kot milion besed in sem zagovornik tega na vsak način.

Stran: [1] 2 3 4 Naslednja stran > >>