Ena po riti

Ena po riti (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

L&F&B -> Ena po riti (20.5.2005 13:34:54)
V določenih situacijah res besede čisto nič ne pomagajo. Mene pa zanima ali ni tisti udarec samo priučen na naših izkušnjah, ker nam ta spomin nekako biva v podzavesti in ne nujen. Npr., ko ti otrok tako ušpiči in tisti bes in strah izrazimo v udarec ali ne bi bilo enako učinkovito če bi udarili npr. kamen. Lastna izkušnja: Moj otrok je kljub opozorilu hotel steči po stopnicah navzdol, ko sem ga ulovila sem bila jezna nanj in v efektu sem udarila po ograji, da je vse odmevalo. Otrok je razumel sporočilo. Mislim, da ta udarec ni bil nič manj efektiven, kot če bi ga udarila po riti. Ampak tu ne mislim biti pametna in druge učiti ali pametovati. Samo razglabljam in so mi vse vaše izkušnje zanimive, kajti od enega leta naprej se začne vzgoja in jaz sem stopila na to pot, ki se mi zdi zelo težka, polna zank in pasti. Brez zamere. Lp

Anonimen -> Ena po riti (20.5.2005 14:16:14)
Gina.. tukaj verjetno ne bova skupaj prisla.. lahko pa poiskusiva.. :)- To glede te logicne posledice se strinjam samo pri tej logicni posledici, nisem imel tega v mislih.. Ce hoce otrok cez cesto, ga res lahko naseskas.. in si sicer bo zapomnil, da ni dobro cez cesto.. ampak ne zato, ker bi ga avto povozil.. ampak ker jih lahko dobi po riti.. Torej ga moras vsaj enekrat ali pa veckrat po riti nazgat, za vsako stvar, ki ti zelis, da je ne pocne. Otrok na zacetku nima obcutka, da je cesta nevarna.. ampak cez nekej let ta obcutek dobi.. in potem itak ne gre na cesto. In ob cesti otrok tako in tako ne more biti brez nadzora.. tko da je vseeno ali jih dobi po riti ali pa ne, ker otrok je ZIV.. torej nepredvidljiv. Ko ga kolikor toliko uspesno umorimo s svojimi metodami, pa postane predvidljiv. Potem pa je vse v redu.. ko bo starejsi, se vec ne bo upiral temu idiotskemu sistemu, lepo bo placeval dohodnino.. in bo tak lep miren suzenj. To pa je to, kar dusna mafija religija&politika zeli. Nisem zasel.. ampak sem samo nakazal kam to pelje. In kar se ceste tice.. jaz ne vidim druge moznosti, kot je nadzor.. In pravilno si rekla Gina.. Strah te je, da gre otrok pod avto.. Torej strah te je.. to je najveckrat edini motiv za kaznovanje otrok. Nekateri tudi kolesa in rolerjev ne kupijo otrokom.. ker jih je strah.. nekateri otroci ne smejo zaplavat v malo bolj globoko vodo.. ker je starse strah. Ne ker bi se otrok lahko utopil, ker zakaj smo pa mi tam? Da metuljcke stejemo? Samo zaradi strahu, jih tepemo in kaznujemo. Strah nas je, da ce bo sprical solo, bo nam padel ugled v soli.. in zato to tako pazimo. To je glavni motiv.. potem dalec dalec.. odzadaj pa sepa motiv po skrbi za otrokovo znanje, ki pa itak ni odvisen od tega, ce otrok kaksno uro presprica.. in itak mu tista ura zgodovine, zemljepisa ali pa verouka nikoli ne bo nic koristila.. Otroku za nobeno ceno, ne smemo zbiti tisto zilco, ki hrepeni po raziskovanju, iskanju in da ohrani svojo identiteto, svoje sanje, vero vase.. Ce mu to vzames.. je itak ze mrtev.. Tko da ce je otrok malo bolj ZIV.. potem tudi od nas zahteva, da smo malo bolj ZIVi.. druge ne vedim. Lahko mu pa das kaksno nagrado.. (amapak ne sladkarijo), ce ne gre vedno ravno na cesto.. in tako sta oba bolj zadovoljna. Se to.. ko otroku nenehno trobimo, da ne sme na cesto in za vsakic ko gre ven.. pa pazi na cesto.. on niti najmanj ne slisi, da govorimo o cesti.. on slisi.. ne zaupajo mi.. in EGO hoce potrditev in gre ravno na cesto, da dokaze sebi, da je zmozen.

mamsi -> Ena po riti (20.5.2005 14:55:03)
Tjazy, za moje pojme je bila to odlična obrazložitev:bravo: Ampak, včasih se pa res zgodi, da vajeti uidejo izpod nadzora. Pa se sproži roka, lahko iz strahu. Ampak s tem zatreti raziskovalnega duha v otroku pa res ne moreš.;)

Gina -> Ena po riti (20.5.2005 15:01:02)
Lej tjazy, jaz sem prva, ki je točno tako stališče zagovarjala leta in leta in to z istimi argumenti. Lahko bi rekla, da si skoraj moje besede uporabil. Toda zdaj imam problem, ker sem ugotovila, da za vse otroke tega sveta pa to ne velja. Najprej sem leta in leta gledala otroke v šoli, kako izjemno je permisivna vzgoja, kot je že binci napisala, vplivala na nekatere otroke, da so postali fizično in verbalno nasilni. To nima veze z izostajanjem pouka zaradi vzrokov, pa naj je to dolgčas ali karkoli drugega, niti z izzivanjem pri pouku, ki se meni zdi smiselno, saj sem tudi sama to počela in poznam vzroke. Govorim o nasilju do soljudi, ki nima podlage, razen totalnega egoizma brez kakršnekoli čustvene inteligence. Kaj misliš, da sem storila, ko sem sredi odmora naletela na dva petošolca, od katerih je eden z dvignjenim stolom, naperjenim v glavo, letel z vso brzino proti drugem , jaz pa sem bila blizu tistega, h kateremu je letelo? Rekla prvemu, tole pa raje ni treba počet? Potem sem gledala svojega brata, kako je postajal nasilen, se mimogrede s kom stepel in kako ni (ravno zaradi vzgoje) bil sposoben niti v službo iti, ker ne prenese nikogar, ki bi mu karkoli rekel, s čimer se on ni strinjal. Da o tem, da je udaril lastno mater (spet zaradi vzgoje) ne govorim, ona pa je rekla, bog pomagaj, kaj naj pa naredim, takšen je, takšen je bil vedno, jaz ga ne obvladam. No, nazadnje dobim svojega otroka, ki je preveč inteligenten, da bi se podrejal sistemu (hvala bogu), ki pa tudi preikuša meje čez okvire varnega. Čez vse okvire varnega!!! Na kakšen način otroku, ki 50x pade iz zofe dopoveš, da nima smisla poskusiti 51-ič, da bi zofi dokazal, da nima prav, da ga dol meče, da otrok ne bi poskusil še enkrat? Kaj pa, če je ta zofa 2m visoka, otrok pa skače na glavo? Ne vem, če si razumel, ampak govorim o ekstremih, s katerimi najbrž povprečen človek nima toliko stika. Jaz pa srečujem take primere. Najbrž ravno zato, ker že celo življenje govorim, kako je otroku treba pustiti, da se razvija tako, da ohrani svojo glavo in svoje razmišljanje, v glavnem tako, kot si zgoraj napisal. In najbrž zato, ker se mi je zdelo, da je tista vzgoja, ki sem jo bila sama deležna najboljša za vse ljudi (to je vzgoja, ki jo moderna družba zagovarja). Ampak ni univerzalna. Res ne. nekaterim škoduje.

Anonimen -> Ena po riti (20.5.2005 15:17:30)
Ja Mamsi.. ce se to kdaj zgodi.. mu itak ne skodi. Problem je ce se to dogaja vsak dan.. Gina.. OK.. upam, da se ne bo to tudi meni zgodilo, ker o tem pisem, da bo nas Filip Mai zacel s kaksnimi posebnimi manevri.. :)- :)- In strinjam se, da ne obstaja formula, ki bi veljala za dva cist enako.. Lej.. ce tega otroka naseskas.. ali imas potem zagotovilo, da ne bo poiskusil 51-tic tisto zofo? Nimas ga! Ko te ne bo v blizini.. bo poiskusil tudi 52-tic. Razlika bo samo v tem, da bo prej pogledal, kje si ti. Otroku ki prepoves druge.. bojo droge zelo zanimive. Ce mozu prepoves sosedo.. mu bo zelo zanimiva. Tko pac je.. Ce pa otrok razume, zakaj ni fajn droge konzumirat.. in celo en joint skupaj pokadita.. mu ziher ne bojo tko zanimive. In ce mozu reces, sam se odloci ali gres k sosedi ali ne.. mu je tudi ziher vsaj 50% manj zanimiva, ker ni vec tak izziv, kot je bila prej.. ni vec tako prepovedana.. ne bo nobene posebne kazni.. zakaj bi torej hodil tja?

Gina -> Ena po riti (20.5.2005 15:43:56)
Ja, to je vse res, pa tudi zelo slab primer sem dala z zofo, tisto je bil bolj primer trme, vztrajanja pri svojem. Kaj pa en konkreten primer: Kaj pa narediš, če otroku rečeš, da želiš, da gre do določene ure v posteljo, ker drugače bo utrujen naslednji dan in ne bo mogel normalno funkcionirat, on ti pa reče ne, ne grem, ne glede na to, kolikokrat mu rečeš, s tem, da si mu že milionkrat na različne načine razložil, zakaj je to pomembno? In otrok ne gre spat. Nekaj časa te ignorira, potem reče ja ja, saj grem in sedi, pa si začne počasi nekaj pripravljat za šolo, pa spet bere...Ali ga fizično prestaviš v posteljo, ali izvajaš verbalni pritisk nanj, ali ga pustiš, da dela po svoje, da ga izkušnja nauči, da je potem v šoli zaspan, da ne more slediti, da se mora potem učiti doma ali da tistega pač nikoli ne zna, pa da je potem ves dan siten in da se znaša nad celo družino potem on verbalno ali fizično (nad sestrami, brati...), ali kaj drugega? Sprašujem, kaj narediš, kadar razgovor in otrokovo razumevanje problema ne pomagata oz. zmaga otrokova želja biti pokonci dokler njemu ustreza, čeprav zanj to ni ok. Pa ne mi reči, da ga ukalupljam, ker spanje je osnovna človekova potreba in 5 ur mu ne zadošča, v končni fazi pa tudi hočem, da hodi v šolo, čeprav je naš šolski sistem čisto zanič, ampak vsaj nekaj ga pa naučijo tam, pa veselje do knjig bo dobil, da se bo lahko sam izobraževal, ker ga šola kaj dosti ne bo.

Anonimen -> Ena po riti (20.5.2005 15:51:06)
Noo ta problem pa imamo tudi mi s 9 letno hcerko.. Tocno tko kot si opisala.. IN... pojma nimam kaj storis.. Verjetno nic posebnega ne mores. Ce je pred spanjem tepena.. itak ne bo mogla spat.. in bo se manj spala, kot bi sicer.. Ne vem..

Gina -> Ena po riti (20.5.2005 19:30:44)
Ma ne, nisem govorila o pretepanju, jaz otrok ne pretepam, saj si me dobro razumel. Tukaj gre za širši problem, ker je menda tudi strogo zahtevanje, nasilje nad otrokom, sem nekje prebrala, če pa glas povzdigneš, pa sploh govorimo o verbalnem nasilju. Pri nas sem sitna (pa moj tudi) in hočeva določen red v tem smislu, pa tudi kdaj zelo ostro. Se je že zgodilo, da sem kakšnega dobesedno prenesla v posteljo sredi igrice: do kam lahko še preizkušam meje. Če je pa to zdaj nasilje nad otrokom naj se pa kdo nekam piše, jaz bom to počela. Če bodo pa zato vkalupljeni, pa bodo. Nekje pa je vendar meja, a ne.LP

Gina -> Ena po riti (20.5.2005 19:34:40)
Aja, tisto, nič posebnega ne moreš, je točno to, kar je celo življenje govorila moja mami. Včasih je stala sredi sobe in se mi v takih trenutkih na glas smejala, ker ni vedela več, kaj bi naredila. Je ful zaleglo, čisto me je iz tira spravila, ker v bistvu nisem dosegla svojega, razen če je šlo za v posteljo iti ali kaj podobnega. Ampak name je to vplivalo tako, na brata pa točno obratno. Vse je vedno bilo po njegovo in še danes je zato histeričen človek. Tako da jaz to vseeno nočem prakticirati, ker nočem, da se moj otrok razvije v nesrečneža, ampak da zna prenesti določeno dozo frustracij brez posledic.

Pia73 -> Ena po riti (21.5.2005 11:55:36)
V napisanem se vsekakor bolj strinjam z Gino. Tudi sama sem bila zagovornica, da se otrok ne sme udariti, saj smo močnješi in s tem samo dokazujemo svojo premoč,... pa bla, bla, bla,..... Sedaj pa sem mnenje spremenila in sem mi zdi, da kakšna po riti ali malo za ušesa pač ne more škoditi. Pa ni naš sinko nič kaj posebej problematičen samo včasih besede pač ne zaležejo,....... Tudi jaz sem jih dobila pa mi nič ne manjka. Upam, vsaj,... :)-

Bina01 -> Ena po riti (22.5.2005 9:22:50)
Mislim, da obstaja razlika kaj je ena po riti in kaj je pretepanje otroka. Pretepanje vsekakor uvrščam med nasilje nad otrokom skupaj z verbalnim nasiljem kot je poniževanje, ustrahovanje, zaničevanje,... Če pa otrok točno ve, da bo dobil eno po riti in tudi točno ve ZAKAJ (ne zaradi slabe volje in utrujenosti staršev) in ve že VNAPREJ, pa mislim, da to ni nasilje. Pri mojem osemletniku se vedno držim tega, da točno pozna odgovore na KAJ, ZAKAJ, KDAJ in POSLEDICE, ki sledijo, če se ne drži pravil. Včasih (resda redkokdaj) je bila posledica tudi kakšna po riti. Zanj najhujša kazen pa je, da se z njim ne pogovarjam. Resda da zdržim kakšno uro, dve, ampak je zelo učikovita. Včasih sem tako jezna, da ne zmorem niti besede. NIKOLI pa ne uporabljam ŽALJIVK, saj se mi zdi, da so le te hujše. Včasih pa uporabim zelo hudo ponazoritev posledic. Predvsem takrat ko gre za njegovo življenje: npr hoja ob cesti, mu brez olepšavanja pojasnim posledice, če te zadene avto. Za enkrat nam tako uspeva. Imam pa še :duda:, kako bo pri njej bomo pa še videli. Lep dan vsem

Abby -> Ena po riti (22.5.2005 16:00:48)
Največ nasilja je doma. In nasilje se začne z enim udarcem. Ko boste stare in betežne, pa vas bo ljubeči otrok enkrat zašponal, da ga ne boste preveč lomile in rekel "To delam v tvoje dobro", ali se boste še strinjale s tem, kar zdaj delate? Ne mi srat vode o vzgojnem udarcu. OK, če se spozabiš, pa ti je potem do smrti žal. Ampak v tem primeru se boš verjetno vzel v roke in se potrudil, da se ne bo ponovilo. Če pa otroka pretepaš v njegovo dobro, da bi ga nekaj naučil, si pa obsojanja vreden nasilnež in slab starš.

Bina01 -> Ena po riti (22.5.2005 17:59:45)
Draga Abby Zakaj ne definiraš kaj je nasilje, kdo je nasilnež in kakšen je slab starš ter kaj je pretepanje?! Mislim, da je velika razlika med razvojem osebnosti otroka in razvito osebnostjo odraslega človeka. Prav tako je lahko nasilje, če se nad otrokom zaderemo, zakričimo, zapiramo v sobo,... Lahko je že to, da mora iti s šolo na trodnevno šolo v naravi, pa ne želi, ker ga je strah ponoči. Kje se potem nasilje začne in konča?!?! Abby, ali si vedno razumevajoča, dobre volje, brez slabih dni, pripravljena otroku tudi 50x razložiti pravila, potrpežljiva (jutranje napravljanje, odhodk od doma, cestno prometni predpisi, hranjenje, odhod v posteljo,...)? NIkoli ne zavpiješ nad otrokom in mu VEDNO mirno razlagaš (tudi 100x)? In še predvsem kar je bolj pomembno: ali je tvoj otrok samostojen in socializiran? Če si oz. če je potem ti lahko le čestitam :bravo:, saj so takšni starši eni izmed najbolj redkih. Pa še to: kljub temu, da sem po tvoji definiciji slab starš, moj otrok pravi drugače. Pri meni ima ogromno objemov, poljubov, nagrad, potrpežljivosti, ogromno se pogovarjava, veliko mi zaupa, pove mi tudi kaj je v šoli ušpičil. SAm me objame in da lubčka, tudi brez razloga in velikokrat mi pove, da sem najboljša mami in da me ima zelo rad. Glede na to, da mi sam pove kaj je ušpičil, predvidevam da se me res ne boji in da ima toliko zaupanja vame, da si upa povedati o svojih težavah in napakah. Pa po riti jih je dobil (cca 5x), večkrat pa nanj tudi zavpijem. A ni hecno? Pa takšen nasilen in slab starš sem.

Abby -> Ena po riti (22.5.2005 19:14:30)
Bina, ni moj problem, če sem ti stopila na žulj. Ne vem no, moji otroci razumejo besede, ki pridejo iz mojih ust. Če si ti svoje naučila, da reagirajo samo na udarce, ti ne morem pomagati. Seveda te ima tvoj otrok rad. Vsak otrok ima rad svojo mamo, pa če ga še tako hudo pretepa, in prav to je najbolj tragično. Seveda tudi jaz kdaj zavpijem, pa tudi me je že prijelo, da bi jo mahnila, ampak veš kaj? Jaz se znam zadržati. Poleg tega se zavedam, da bi z udarcem samo sprostila svojo jezo, otroka bi pa naučila samo to, da mora vedenje, ki ga kaznujem, drugič skriti. Še vprašanje. Predvidevam, da si zaposlena in imaš tudi moža oz. življenjskega sopotnika. Gotovo se ti kdaj zgodi, da ga kaj polomiš v službi, ali pa da možu ne skuhaš dovolj dobrega obeda. Kadar se zgodi to dvoje, ali te mož in šef našeškata po riti? Po mojem te, zato da boš vedela za drugič. In potem si gotovo mnogo učinkovitejša. Okej, tepi svoje otroke kolikor češ, kaj me briga. Tvoji otroci so in tebi bojo vračali, kar jim ti zdaj posojaš. Samo ne govori neumnosti v stilu "za njihovo dobro" et cetera. Reci bobu bob. Mahneš, ko ti popustijo živci. Udariš, ker ne znaš drugače. Ker če bi znala brez udarcev, pa bi vseeno tepla, potem pa ne bi bila samo slaba mati, pač pa naravnost gnusna.

Abby -> Ena po riti (22.5.2005 19:18:29)
Mimogrede, če se pri otroku poslužuješ tako nizkotnih, kot je to, da z njim ne govoriš, si pa malce nezrela, se ti ne zdi? Ali pa imaš resen problem z uporabo besed pri reševanju konfliktov. Če se mati z otrokom ne pogovarja, otrok to razume, da ga mati zavrača. Ali res želiš otroku vzbujati take občutke? Zdaj, pri osmih, te že ima rad, ampak nekoč bo odrasel, veš. Morda bi morala malo pomisliti na to.

m&r -> Ena po riti (22.5.2005 20:58:20)
Abby,vsa čast,da si popolna.Nekateri pa smo samo ljudje.Pa brez zamere.

Gina -> Ena po riti (22.5.2005 21:06:13)
Abby, nikar ne obsojaj, dokler se pred svojim pragom znajdeš, ker nimaš pojma, kako različni so otroci. Najlažje je obsojat druge. Poleg tega imaš ti še majhna otroka. Ne veš, kaj te še vse čaka na poti vzgoje. Ena stvar, ki sem jo mnogokrat slišala, pa nisem znala nanjo odgovorit, je to, da nekateri zagovarjajo tezo, da če otroka udariš, da ga učiš nasilja. Nesmisel. Če otroku vse pustiš, ga učiš nasilja. Otrok udari starša, če mu ta ne postavi mej, ali patudi, če ga neprestano pretepa. Če ga starši vzgojijo v normalno za življenje usposobljeno osebo, se to ne dogaja. Pa smo še pri vprašanju, kaj bolj boli, če daš otroku eno po riti, če ga nadereš ali če ga ignoriraš. Meni so to kazni iste "bolečine". Še zdaj nisem slišala niti enega odgovora, kaj storiš, če otrok ne uboga, niti po milion razgovorih????? No, Abby, kaj storiš, če otrok hoče v trgovini bonbon, pa se ti meče po trgovini min kriči na ves glas, ne glede na to, da mu ti razlagaš, da to pa danes ne bo šlo? Ali ga dvigneš na silo, se pravi si na nek način nasilna do njega, kaj pa bo ko ga več dvignit ne boš mogla? Ali ga ignoriraš (s tem se otroku odvzame ljubezen in se ga navadi, da se počuti kot da je smet ali dim..., pač nevreden ljubezni, otrok pa vendarle ne neha, oziroma vsakič znova poskuša, na dolgi rok se to ne obnese), ali ga nadereš? Kaj narediš? Drug primer, otrok stalno, kadar ne doseže svojega, cvili, tuli in hkrati tepe bratca, sestrico. Vsak dan, za vsako stvar, ki ni po njegovo. Po vseh razgovorih on to še vedno počne. Vedno hoče, da je po njegovo. Brigajo ga vsi razlogi, zakaj ni po njegovo. Počne to leto, dve, vsak dan, še vedno. Kaj narediš? Ga ignoriraš, vsakič zapreš v sobo, ga nadereš, ali zaščitiš drugega otroka (ali je res dolžen vse to prenašati?), pa ga kaznuješ?? Ampak s tem si vendar nasilna do otroka. Po tvoje pa nasilje rodi nasilje. Aha, pa da ne boš rekla, da npr. komunikacija ni ok, v tem primeru z njim govorita mami, oče, babica, dedek, vzgojiteljica, učiteljica....Torej na tega otroka pogovor ne deluje. Kako rešuješ, Abby??

Ro-La -> Ena po riti (22.5.2005 22:19:23)
nisem vsega prebrala, se mi ne da..... fizičnega nasilja (tudi eno po riti) kao ne izvajate (nekatere), kaj pa vsi tisti NEji in toni glasu?? kaj pa psihično nasilje?? udarce po riti otrok hitro pozabi, besede pa kr dolgo odmevajo v ušesih.... se pa strinjam z Gino in.....

nejcko -> Ena po riti (22.5.2005 23:18:09)
Joj, Abby, ko bi ti vedela, kako ti zavidam, da si tako skulirana mama in da imaš tako fajn otroke, ki te ubogajo na besedo. Res - popolnost, ki je ne najdeš zlepa ... ali pač ... Samo en primer, ki ga poznam zelo zelo dobro: rodil se je deček, ki je bil zelo zaželen in kovan v zvezde, še preden se je rodil. In rodil se je staršema, ki sta se odločila za permisivno vzgojo, ki sta bila sveto prepričana, da moraš otroku pustiti, da razvija svojo osebnost brez ostrih omejitev, da demokratično odloča o sebi in dogajanju v družini - brez kazni, brez "nasilja", besednega ali fizičnega. Deček je bil zelo priden (pravo nasprotje našemu, ki je pravi mali hudiček že od vsega začetka) in je bil v veliko veselje in ponos staršema. Rasel je ob pohvalah in nagradah, rasel je ob razumevajočih starših, kajti vse kar je storil - pozitivnega ali negativnega - vse je bilo dopustno, saj je bil vendarle le otrok in je počel le tisto, kar pač počno vsi otroci (mnenje njegovih staršev). Deček do svojega ne vem katerega leta, mislim pa da do petega, ni dobil niti ene po riti, nihče se ni drl na njega, v vsem so mu ugodili, ker drugače pač ni šlo. Ker bi drugače morali uporabiti "nasilje", da bi omajali njegovo trmo. Ne bom vsega pisala ... deček je sedaj star šest let in staršema je nerodno z njim iti kamorkoli. Priznala sta, da je njun otrok nemogoč. Ker se pred njima zaklepa v svojo sobo, ker ju je že zaklenil ven iz stanovanja, ker dobesedno pretepa svojo mamo (še enkrat poudarjam - mama ga do danes še ni udarila), z očetom se stepeta (oče mu zdaj včasih da kakšno po riti in tudi krega ga, deček pa mu jih vrne milo za drago)... Ja, popolna družina, v kateri pet let ni bilo NIKAKRŠNEGA nasilja, popolna mama, ki jo pretepa šetletni sin, popolni oče, ki se pretepa s svojim sinom, popolni sin, nad čigar vedenjem se ljudje dobesedno zgražajo. Zdaj, Abby, pa te sprašujem - kje se je dotični deček naučil tepsti? Boš odgovorila kot bi verjetno njegova mama - da je kriv vrtec?

Bina01 -> Ena po riti (23.5.2005 6:49:58)
Abby, nisi mi stopila na žulj. Pravzaprav je prav zabavno tvoje razglabljanje o nasilnih in gnusnih starših, ki niso popolni. Si zelo podobna moji kolegici, ki je tako razglabljala o starševstvu. Danes je tudi pri njej drugačna zgodba. Moja "ignorancija" otroka, pa sploh ni ignorancija, ampak le to, da oba veva, da se moram umakniti za kakšno uro, da se jeza nekoliko umiri. In to delam šele kakšno leto, odkar otrok to lahko tudi razume. Pač nisem idealna in v vsakem trenutku sposobna razlagat kaj je prav in kaj ne. Abby, v tebi je veliko besa in jeze. Tako da že kar malo dvomim, da si tako pozitivno naravnana in vedno pod kontrolo, da te otrok nikoli ne spravi iz tira. Kje in kako pa spravljaš jezo ven? Bi še jaz to uporabila. Vprašanje kaj bi tvoji bližnji rekli o tvoji kontroli. SEstavila si nek kalup, ki naj bi veljal za vse starše, ki odstopajo od tvoje začrtanih pravil vzgoje. Ti pa še 1x čestitam za tako uspešno vzgojo. V kolikor bi odprla tečaj, se takoj prijavim.Bi pa še počakala nekaj let, da vidim rezultate tvoje vzgoje. Naši otroci pa bodo do takrat polni modric in zatraumirani od vsakodnevnega nasilja, ki ga doživljajo doma. Abby, lep dan ti želim in veliko lepih trenutkov z otroci.

Anonimen -> Ena po riti (23.5.2005 8:04:16)
Se strinjam z Abby.. glede tega, da udaris, ko ne znas drugace, ko te nekaj spravi iz ravnovesja.. ko nisi vec gospodar sebe.. Motiv udraca ni nikoli vzgojen.. in samo iz obcutka krivde mu nadenemo taksen naziv.. in to,. da je v tvoje dobro. To je nekaksno kvazi opravicilo samemu sebi. Ko smo dobre volje in v ravnovesju.. in ce takrat otrok nekaj naredi, kar ni po nasih halucinacijah.. ga ne udarimo.. ampak mu uspemo lepo razlozit.. potrpezljivo. Ce bi bilo res, da je udraec lahko vzgojen, bi ga tudi v tem trenutku udarili.. in to z nasmeskom na obrazu, ker itak delamo "dobro".. Ampak se nikoli nisem opazil, da bi kdo udraril otokaz nasmehom in veseljem.. Vedno se najprej pojavi jeza.. uzaljenost, strah.. in podobne posledice nazaupanja zivljenju. In ker je otrok nemocan, je idealen za mascevanje.. In tudi to je res, da s taksnim reagiranjem samo ucimo otroka, da postane goljuf in politik. Ker lubezen si bo vedno zelel.. in ce jo dobi, samo kadar se obnasa po nasih halucinacijah, se bo to naucil.. in to je najhujsa mozna popotnica za zivljenje.. In se en efekt udarca... Ko udaris otroka, je otrok jezen.. in obicajno se ne sme jeziti na tistega kateri, izvaja nasilje nad njim.. in tako shranjuje to jezo.. za obdobje, ko bo postal mocnejesi in samostojnejsi.. obicajno je to obdobje pubertete.. Takrat bo hoces ali noces, prisel bumerang.. Vec jeze kot bo shranil.. vecji bo ta bumerang.. Ce ze udarimo otroka.. ker nam zivci popustijo.. mu vsaj pustimo, da se zdere nazaj.. da ne bo v sebi postajal vedno bolj jezen.. NI OK, da se posluzujemo prednosti moci.. ker velikokrat ima otok dobre argumente, zakaj ga ne bi smeli udariti.. samo takrat ga nocemo poslusati, takrat mora biti tiho.. takrat se ve, cigav EGO je gospodar.. Res, da vcasih ne znamo drugace.. ampak ce ze ravnamo tako, se moramo zavedati, da je to absolutno napacna pot.. in potrebno je najti drugo pot.. ker to je pot mascevalnega EGA. * SVET JE NAREJEN PREPROSTO! * Tjazy

Seven* -> Ena po riti (23.5.2005 8:31:58)
Ko sem tole brala sem razmisljala o tem, kako zelo so si otroci razlicni. Vcasih sem mislila, da je VSE odvisno od tega kaj pocnes z otrokom, koliko se ukvarjas. In glede na to, da se z RR-ovkami druzimo ze prakticno od rojstva, tako da imam cas spremljati tudi druge otroke, se mi vedno bolj dozdeva, da so si otroci ZELO razlicni. Dve mamici z zelo podobno vzgojo imata cisto drugacne otroke. En sedi pri miru 2 uri in samo opazuje, medtem ko moj Jakob pri enem letu tolce po televiziji (po moznosti z kaksno ostro kocko) ali prevraca roze. Jaz si nebi upala kakorkoli obsojat niti ene niti druge strani. Vcasih sem bila tudi jaz prepricana, da bo moja vzgoja popolnoma brez nasilja, danes pa se mi vedno bolj dozdeva, da to pri mojem otroku ne bo izvedljivo. Vcasih sem tudi sama obsojala mame, ki so delale drugace, kot se je meni zdelo prav.. Dandanes pa jih popolnoma razumem. Tudi jaz sem se pred kaksnim letom dni sla na sprehod in se smejala mami,ki je potiskala vozicek in v roki nosila 9 kilskega otroka. Danes raje modro molcim. Nikoli ne upam bit "prevec pametna". Pac ne vem kdaj se bo kaj podobnega zgodilo meni.. Jakob me namrec zelo preizkusa. Se mi zdi, da bi se vcasih najraje zjokala. Pa ima sele slabo leto dni.. Kaj sele bo?!?! Zelo me skrbi.. Tiste, ki prevec obsojate imate verjetno doma zelo pridnega otroka, takega, ki se mu da vse dopovedat. Niso pa vsi taksni. Menim, da vecina mamic, ki sodeluje na tem forumu dela po svojih najboljsih mocem in nobena od teh nima niti najmanjsega veselja svojega otroka fizicno kaznovat, ampak je pac to edini nacin, s katerim se uspejo dosect dolocen rezultat. Zaradi ene ali dveh udarcev po riti otrok je bo psihicna razvalina. Se pa to zna zgoditi, ce mu dnevno 5x poves da nic ne zna in da je nesposoben.. Kakorkoli. Mamice, bravo za nas in za nase potrpljenje.

Gina -> Ena po riti (23.5.2005 8:39:54)
Tjazy, ne govorimo o eni po riti, ampak o kakršnemkoli nasilju. A mi znaš odgovoriti na zgornji vprašanji? Otrok v trgovini, ko jaz haluciniram, da mu ne bom kupila bonbonov in otrok ki tepe bratca, sestrico in tuli za vse, ki ni po njegovo in jaz haluciniram, da nasilja nad sorojencem in mano v obliki tuljenja, cviljenja in pretepanja pa ne mislim prenašat?? Torej še enkrat, ljudje smo v osnovi nasilni in to tudi bomo, ker smo tako narejeni. Sicer to z razumom kontroliramo, vendar le zato, ker smo tako vzgojeni in ker smo bili prisiljeni tako funkcionirat, če želimo živeti v tej družbi. Enostavno ne moreš priti in svojega šefa na gobec, če ti ni všeč, ker ti reče, da naredi to in to, ker boš letel iz službe. Torej moramo zato, ker živimo v skupnosti, sprejemati določene kompromise, se moramo prilagajati. Vendar nas morajo tega prilagajanja v družbi naučiti. Če otroku prepoveš pretepanje, cviljenje, karkoli pač, s tem ne zatiraš njegovega uma, ustvarjalnosti, ali česarkoli že, ampak ga navajaš na življenje v družbi. Je čisto vseeno, če ga v to prisiliš, kadar otrok ni sposoben dojeti, zakaj se mora tako obnašati (bo dojel z leti, ker navade, če so smiselne, prerastejo v razumevanje in delovanje iz razumevanja) ali pa če dojame, pa tega vendarle ne želi početi, ker je enostavno preveč egoističen, da bi se prilagodil. In če mu starši ne bodo postavili omejitev, mu jih bo družba. Če bo lahko mirno kričal in tepel starše doma, mu bo pa eden na cesti, komur bo to naredil, enkrat vrnil nazaj v njegovi obliki. In prav je tako. Določene vrednote v družbi morajo veljat, drugače bi se vsi pobili. Žal smo ljudje po naravi nasilni, tako je, če si priznamo ali ne. Ja, Tjazy in res je tudi to, da ljudje udarimo, ko ne vemo več, kaj sploh bi lahko še storili, ko smo nemočni. Tudi tulimo takrat in kaznujemo. Pač naredimo vse, da bi bilo po naše. In najbrž smo v določenih trenutkih vendarle mi bolj sposobni odločat, kaj je za otroka v življenju dobro, da počne. V določenih trenutkih je to, da mi odločimo namesto njega nujno zanj in je pred njegovo svobodo biti tak kot se je rodil, pa tudi ne prinese kakšnih čuustvenih posledic. Ali je boljše, da bo tudi kot odrasel hotel imeti vsak bonbon v trgovini, se ne bo znal ničemur odpovedat (torej poslediočno ne bo samostojen, ne bo znal ravnati z denarjem...) ali je boljše, da mu ugodimo? Ker nekateri otroci in odrasli nikoli ne dojamejo, da se moraš včasih za večje interese manjšim odpovedat (vendar se z vajo tega naučijo, brez nje pa ne). Enako velja za pretepanje in cviljenje.

Gina -> Ena po riti (23.5.2005 9:05:22)
Se strinjam s Seven. Pa še to. Če otrok lahko dela ves čas le to, kar ga je volja, zato, da se ne zatre njegov jaz, potem se nauči še sledečega: - z ljudmi lahko delam, kakor hočem, lahko jih pošiljam v k... ali v p.m., ali udarim, to je čisto ok, tudi svojim staršem lahko to rečem ali naredim, saj jih nič ne prizadane, vse je itak v glavi - posledično dopušča, da ljudje z njim tako ravnajo, ker če ti nekdo kaj grdega reče, je itak vse samo v glavi (to se je super naučil, samo posledice so še naprej...), lahko pa se obrnejo ravno v nasprotje, ker če ti kdo kaj reče, ga je treba nekam poslat in malo mahnit - ne zna reči ne, ker ne reči komurkoli ni ok, ker zatiraš njegov jaz, torej mora ljudem vse ustreči, ker je tako videl pri svojih starših ali pa rine v drugo skrajnost in vsakemu reče povsod ne, saj je navajen, da je vse po njegovo (prva varianta bo ponavadi veljala za deklice, druga pa za dečke, vsaj glede genskih predispozicij je to zelo možno, lahko je pa tudi obrnjeno)

Anonimen -> Ena po riti (23.5.2005 11:55:36)
Ljudje v osnovi nismo nasilni in nikoli ne bomo. Lahko pa postanemo nasilni..in ce zivimo v tako strasno idiotskem sistemu, kot zivimo sedaj.. res zlahka postanemo nasilni. Paradoksalno je.. po eni strani podpirat ta sistem... religijo&politiko, ki forsira potrosnistvo.. in po drugi strani jamrat zaradi stranskih ucinkov. Ce si tako zelimo ta sistem.. je potrebno sprejeti tudi te stranske ucinke, ki iz cloveka naredijo shizofrenika. Ne vem.. nekaj je zelo narobe, ce otrok pri enem letu krici in hoce imet tiste bombone. Pa ne mislim, da je s teboj kaj narobe.. ampak s tem sistemom.. Hioces noces pades not.. in potem je tezko iz tega kroga. Poglej si zdravstvene domove.. in bolnice koliko bolnih ljudi je notri.. tudi mladih.. Ziher je za to najvec kriva prehrana.. in to so predvsem tile bomboncki, za katere se otroci po tleh mecejo... in prehrana v vrtcu in v solah... in vsak dan meso.. pa se kaj bi se naslo.. Na to vprasanje ki ga postavljas.. ko otrok krici, ker mu ne kupis bombonov" je zelo preprosto odgovorit.. ampak malo tezje kaj naredit potem.. Cloveski UM, je kot kanta brez dna.. in ima se to lastnost, da hoce vedno novo stvar.. In vsi smo zasvojeni s tem.. celo 1 leto star otrok, pa se tega sploh ne zavedamo. Reci si, da 1 ali 2 dni, ne bos nic jedla! Za tvoje telo, je to zelo lahko izvedljivo.. celo veselo bo.. bolj zivo bo.. in bolj zdravo.. ampak UM pa bo skoraj ****is dobil.. Sej si ze odgovorila.. v nadaljevanju.. Ce zelis zivet v tej druzbi, je to pac tako. Ampak to se ni opravicilo. Ker smo ustvarili idiotski sistem, to se ni opravicilo, da lahko posledice krotimo z nasiljem. Zakaj ne bi raje nehali sodelovati v tem sistemu, ki je zgrajen tako prefinjeno, da kot posameznik niti ne mores nehat sodelovat.. ker to gre v tako idiotsko skrjanost, da si celo kaznovan, ce do konec marca ne oddas ene papirje.. ki sluzijo samo pescici ljudem, katere MI drzimo na oblasti. Ce zelis naprej s to druzbo.. potem res ti ne preostane nic drugega.. kod da na silo cloveka spremenis v suznja.. in najlazje je to, ko je se otrok.. Ker pa se nihce ni rodil zato, da bo suzenj tam eni idiotski dusni mafiji.. se tem trapastim poiskusom upira.. dokler se lahko upira. In eni so bolj uporniski, drugi pa manj.. In jaz ne govorim, da naj otroku ugodimo.. ko zahteva bombon.. in se po tleh mece.. ker koncno, ze to, da bombon sploh obstaja, je malo tezko razumljivo.. IN pravis, da ce mu ogudimo.. ne bo znal kasneje ravnati z denarjem.. Ja res je.. ampak jaz govorim, da do tega, da se po tleh mece zaradi bombona ali cesar koli drugega.. sploh ne bi smelo priti. Ce pride do tega, je ze bilo nekaj narobe.. in potem jaz ne vem kaj narediti, da bi bilo najbolj prav.. Pomembno je, da ze v startu ne funkcioniras tako, da zacne Um uporabljati za tisto, cemur ni namenjen..

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2] 3 4 Naslednja stran > >>