nejcko
|
Ja, Tjazy, in če nadaljujem tvoj zadnji stavek, tudi posledično vseh treh otrok ne moreš vzgajati na popolnoma enak način ... In res je, nihče ne zagovarja nasilja in nihče ne pravi, da ni vzgoje brez nasilja. Mislim, da si vsak starš želi, da mu nikoli in nikdar v življenju ne bi bilo potrebno povzdigniti glasu nad otrokom ali mu dati eno čez rit, ali ga poslati na "ohlajanje" v sobo, in prav tako si želi, da bi njegov otrok od novorojenčka dalje pridno spančkal celo noč, pridno jedel ... Žal pa so otroci zelo različni in dokler nekdo ni postavljen pred dejstvo, žal ne more soditi o tem. Jaz vem, kako zgleda imeti otroka, ki mu npr. že tri leta dopovedujem, naj ne tolče z igračkami in naj jih ne meče ob tla, in bog mi priča, da ga zaradi tega nisem nikoli udarila, pa sin to še vedno počne. In ko igračo dokončno polomi, jo sam nese v smeti. In noben ukrep ne pomaga - niti da mu igrače vzamemo in za določen čas skrijemo, niti da se z njim o tem pogovarjamo, niti da mu "grozimo", da ne bo dobil nobene igrače več, niti da malo povzdignemo glas nad njim ... skratka nič. Hčerkico pa samo malo bolj resno pogledam in ji rečem z bolj resnim glasom "NE", pa takoj preneha. Torej, bodimo realni, kot je napisala Seven. Otroci so različni, tudi starši smo različni in tudi razumevanje samega pojma "nasilje" se skozi čas spreminja. Mislim, da je v interesu večine staršev, da otroku nudijo najboljše od možnega, ampak misliti, da pa smo požrli vso pamet tega sveta in da so bile v preteklosti vse stvari a priori slabe, to pa je popolni nesmisel. Vzgoja in njene teorije niso nastale z dnem, ko smo sami postali starši.
|