inuasa
|
Pozdravljene! Da se malo javim...ja tudi jaz iz kluba "Ne mudi se nam..." danes so mi tak strah v kosti nagnali v P... No da začnem: že v soboto sem bla zmenjena za CTG v P, ker je bil moj G dežuren...en cel popadek...na pregledu pa pol pravi, da smo odprti 2-3 cm, kar je zadosti, da lahko sprožimo če želimo...pa nisva bila ne jaz ne moj zato. Zmenimo se za CGT v nedeljo (ko smo meli rok - črta kot bi jo risali z ravnilom), pa mi pravi G, da bi blo v ponedeljek pa kar fajn sprožit. V ponedeljek je CTG zopet zaznal en cel popadek...in smo spet fehtal, da nebi rada na silo forsirala. Ajde...reče, da nam da časa do četrtka. Danes ponoči me je neki ful ščipalo...sem že mislila, da se je končno odločilo priti na svet...pa se je na žalost vse umirilo. In CTG spet nula. Pride ena sestra: "Aha vi ste za sprejem,a?" Pride druga: "Aha, vi ste za rodit? Kar v sprejemno...." PANIKA....pa sem rekla, če je moj G kje okoli, da bi se malo pomenila z njim, pa se očitno nismo razumeli... moj gre v avto po torbo...jst se ta čas že preoblečem v njihove halje...moj pride pa hvala bogu le zine, da če je možno, da bi se z G videli, ker ne želimo forsirat, če pa zgleda, da še ni čas (pa sploh ker se ful giba, počutim se ful fajn itd) pa pravi sestra, da ni panike če ne želimo, da mamo itak zadnjo besedo. Je klicala G in nas najavila...sva se opravičila za zmedo, ki je ratala...ma je bila na srečo sestra ful prijazna. No in pol G pogleda Ctg in pravi, da ni panike, dokler se giblje. In prizna, da ga zdaj ne bo, ker gre na dopust, in pač rad prej poskrbi za svoje pacientke...sej po svoje ga razumem... po drugi strani pa ni prav, da so odhodi G na dopust razlogi, da sprožajo porode, če ni nuje in sploh če poteka vse normalno. V glavnem, jst še zdej nisem čisto k sebi prišla, ker me je taka panika pograbla, ko mi je rekla, da moram ostat.... Še dobro, da je moj ob pravem času izreku prave besede... Zdej pa samo upam, da se bebica čim prej odloči, da nas spozna...danes mam namen hodit po stopnicah, se tuširat z toplo vodo, mojega sem že obvestila o njegovih dolžnostih ....aja, pranje oken še menda ostane...v glavnem vse živo, samo, da bi se začelo kaj dogajat. Sej mam občutek,da bo kmalu kaj, ker počasi je špikanje močnejše (sej samo da smo izven porodnišnice se vse začne migat, tam pa je totalno zatišje ). Me pa prav nervira to čakanje, malce mi je lažje, ker vidim, da nas je kar nekaj zamudnic...kaj hočemo, malim je prelepo pri nas... Nič, pupce moje, lepo mi bodite, danes zgleda da bo končno en bolj sončen dan...izkoristite ga...če pa se odločite da greste rodit, pa naj gre čim lažje mimo. Lepo se mejte...grem...štenge čakajo
_____________________________
En slab dan, teden, življenje še ni razlog za obup.
|