Vijoličarka
|
Strinjam se, da gre tukaj za zelo hudo obliko izsiljevanja. Če sta se vidva nekaj dogovorila o svoji poroki, svojem zakonu in svojem otroku, potem nima nihče pravice, da se v to meša.
Variacij, ki bi jih tvoja tašča lahko izvedla, je več:
- če se boš poročil s tem necerkvenim dekletom, nisi več moj sin
- če se ne boš poročil v cerkvi, nisi več moj sin
in tako naprej...
Tašča vama odreka tisto osnovno pravico, ki jo ima vsak človek, da ravna v skladu s svojimi verskimi in političnimi prepričanji (če pustim ob strani ekstreme, ki so nezakoniti, celo kriminalni).
To Žal, če ona tako deli ljudi na dobre in slabe, na vredne in nevredne, je to njen (hud) problem. Očitno bi bilo bolje, če bi bila ti npr. cervena, z vsemi zakramenti, otroci krščeni in pri verouku, pa četudi bi bila ti slaba oseba in bi njenega sina onesrečevala. 
Ta njena zahteva nima nobene zveze z vero. Jezus sam je rekel: 'V hiši mojega Očeta je veliko bivališč.' in še: 'Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.' Brez da upošteva dogme RKC, se verniku ni treba bati, da bi bila kakšni nedolžni duši pot v nebesa zaprta, zato ker na zemlji ni opravil predpisanega obreda. Kajti Bog je dober in da je Bog dober, je vendarle bistvo.
Torej lahko ona kot babica prosi Boga (lahko tudi preko sina Jezusa), naj varuje in sprejme njenega vnučka in ga sodi po njegovih dejanjih in ne po izpolnjevanju formalnosti.
Recimo, da pripadnik kakšnega plemena iz Amazonije, ki je vse življenje živel zgledno v skladu s svojimi običaji in vero, za krščanstvo pa še ni nikoli slišal, pride pred svetega Petra in ta mu razloži, da ni opravil potrebnih prilizovalnih obredov na zemlji in je zato obsojen na večni Pekel, a Ivan Grozni (vzdevek vse pove), pa se medtem lepo valja po nebesih, saj se je dal v zadnjih izdihljajih posvetiti v meniha. Ja, pajade!
V resnici se tašča obnaša naravnost grozljivo. Ne le, da se bo odpovedala sinu, ampak bo zavrgla tudi nedolžnega vnuka in to samo zato, ker ne bo krščen.
Kot pravi Kalbo, bi se tudi sama tisti hip obrnila na petah in odšla.
Postavlja se tudi vprašanje, če tašča tokrat zmaga, kaj bo naslednja zahteva? Katera vajina odločitev ji čez tri leta ne bo všeč, da bo zagrozila, da se odpove sinu? Ali se sploh zaveda, kakšna mati se je pokazala?
Tvojega bodočega moža čaka precej dela. Sam s seboj bo moral razčistiti marsikaj in se odločiti. To, da sploh razmišlja, da je on kriv, ker je mati zdaj žalostna in obupana, je precej slab znak. Mati si je svoje nesreče kriva sama.
Če bi se meni zgodilo kaj podobnega, pač s starši ne bi več komunicirala. Poslala bi jim povabilo na poroko, četudi ne bi prišla, bi ju obvestila, da se je rodil njun vnuk/vnukinja, potem naj se pa sama odločita, oziroma naj preverita, če je v njunih srcih kaj krščanske ljubezni do sočloveka ali samo s cerkvenimi dogmami in 'kaj bodo sosedje rekli' oplemenitena sebičnost. Če se bosta odločila za slednje, bosta imela najbrž, ko pride njun čas, ko bosta zase odgovor dajala, precej zanimivo debato s Sv.Petrom pred nebeškimi vrati, katere rezultat zna biti za njiju veliko presenečenje.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Moja stara mama (očetova mama) je ob šoku da jaz ne bom krščena obelodanila da umira, vlegla se je v posteljo in en teden glumila umiranje, da bi izsilila krst
Ko sem jaz moji mami povedala, da se bova z mojim poročila samo civilno - ker nama obema tako paše, je tudi rekla, da to sploh ni nobena poroka in je potem pametovala v nedogled. Ko je videla, da ji noben argument ne pomaga, je pa isto uporabila zadnje orožje in rekla "ja potem pa mene ne bo na poroko" - jaz sem pa rekla: "v redu, kakor hočeš". Potem je bila kar mal užaljena, češ da mi je vseeno če pride ali ne, pa sem ji rekla, da jaz sem jo povabila in bom vesela, če pride, prisilit je pa ne morem in je to čist njena odločitev. Od takrat dalje ni rekla niti besedice več na to temo in vso pregovarjanje in izsiljevanje se je v hipu končalo. 
