|
simonae -> RE: Septembrke 2009 - part.II (8.6.2009 15:27:49)
|
Lubenička tudi jaz bi z depilacije najraje zbežala, pa mi boleči popadki do sedaj niso delali težav.
Tako kot je ena napisala - pomembno je kako gledaš na vso zadevo - močnejši ko so, seveda bolj bolijo, a prej dopiš štručko in vsega hudega je konec.
Sama nikoli nisem imela občutka, da bi po porodu pozabila na vse hudo - ni bilo kaj pozabiti!
Škorpjinčica oz. druge, ki pravite, da vas je strah - malo strahu je normalno. Aktivira vaše telo, da se "bolje odreže"!
Če pa ga je veliko, vas ohromi že sedaj - po mojem pomaga pogovor o tem tu na forumu ali pri kom drugem. Pa seveda zbiranje čim več "strokovnih" informacij o porodu.
Morda bi bilo dobro poklicati svetovalke - v okviru mama zofa je super ženska Radmila (ureja forum poporodne stiske ali nekaj takega), ki vam lahko tu pomaga, če imate res občutek, da vaš strah pred porodom ni čisto "normalen".
Sicer pa bi dodala še eno svojo izkušnjo po prvem porodu (PREDVSEM ZA TISTE, KO TO DOŽIVLJATE PRVIČ) - ko je bilo poroda konec in sem odšla v sobo s svojo štručko, se mi je zdelo - A TO JE TO?! O TEM SE TAKO NA VELIKO GOVORI?! PA SAJ NI BILO NIČ TAKO GROZNEGA, KOT SEM PREJ SLIŠALA?! Počutila sem se, kot da sem prišla ravno iz WC- po dolgi, dolgi potrebi.
A pazite to: po nekaj dneh doma sem ugotovila, da se po mojem, vse preveč pozornosti polaga na "hud dogodek porod", na tisto, ko ostaneš sama z dojenčkom doma, brez partnerja in strokovnega osebja, pa te nihče ne pripravlja. Saj te verjetno težko na to pripravijo - to naredi pač prvi otroček, a hočem reči, da porod pač traja nekaj časa, če je še tako hudo, ti pač pomagajo, tako ali drugače, takrat jih je polno okoli tebe.
Po nekaj dneh greš domov, tam pa si sama. Jaz sem se počutila zelo nebogljeno. Zato moj nasvet tistim, ki boste prvič mamice - ne pripravljajte se samo na porod (to je pomembno) a tudi na čas, po njem (jaz se nisem). Sama mislim, da je najbolje, če imaš kako prijateljico, ki je ravno dobro rodila (vsaj 3 mesece pred tabo in je najhuje že dala skozi) ali pa kakšno takšno kot jih je kar nekaj tudi na forumu (npr. Beti ), ki imajo že vsaj dva otroka, da jo pač lahko pokličeš, ko ti je hudo oz. ko se ne znajdeš. Seveda je dobro, da je še na porodniškem - ne le za to, da je dosegljiva, ampak tudi zato, da ima še pred očmi porod in prve dni po njem. To ti zelo olajša začetek.
Pa prosim, to nisem napisala, da bi vas strašila, da je nekaj še hujšega kot porod! Ker tega ne mislim. Le želim, da razmislite o nekakšni mentorici - zelo olajša vse skupaj. Vsaj meni je, ko sem jo našla. Enim pa seveda vseeno gre vse kot po maslu, tudi po porodu, in tudi že prvič. Torej le za vsak slučaj, če pa bo vse super pa pač za klepet in uživanje ob čveku.
Čim več optimizma in sončnih dni
|
|
|
|