 |
RE: kako vzgajate otroke,ko jih nekdo udari?
24.4.2009 9:00:58
|
|
|
|
Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: roberta
IZVIRNO SPOROČILO: Splišni
IZVIRNO SPOROČILO: Zofy
IZVIRNO SPOROČILO: Splišni
Sicer pa sem otroku dala nasvet, da kadar pač ni vzgojiteljice zraven, da naj, če ga kdo udari, udari nazaj. Tako tudi psihologi menda zdaj svetujejo. Ker tudi tisti, ki tepe, ne sme kar vedno zmagati in dobiti občuitek, da če bo udaril, bo dobil, kar bo želel. Je že prav, da jih dobi nazaj.
Povej prosim še kaj več. Kje si to prebrala?
DA ne bo pomote - ne kritiziram, samo me res zanima. Zdaj sem v obdobju branja take literature, da se opremim z vsemi možnimi informacijami
Nisem brala, punce se mi povedale, ki imajo otroke v vrtcih. Najbrž je tudi tu gor katera to že napisala, ker debata o tem je bila že večkrat.
zelo dvomim, da je kak psiholog kdaj rekel, naj natepemo nazaj, če smo tepeni (če kaj, potem je dovoljena samoobramba, kar pa ni enako tepsti nazaj!). sploh, ker v tem položaju spet v ospredje postavljamo nasilneža, kot pravi splišni: "ker tudi tisti, ki tepe, ne sme vedno zmagati in dobiti občutek, da če bo udaril, bo dobil, kar bo želel. Je že prav, da jih dobi nazaj" namesto žrtev. to je tako kot če nekdo povozi človeka. h komu bomo najprej pristopili: k tistemu, ki je nekoga povozil (da ga naderemo, zakaj ni bil bolj previden in ga za kazen še butnemo čez zobe), ali k ranjencu, da mu pomagamo in pogledamo, če lahko kako pomagamo.
ne vem no. jaz zagovarjam to, da kažimo svetu to, kar želimo, da svet kaže nam. in če bomo kazali to, da na neprimerna vedenja drugih reagiramo z jezo in besom, potem bomo tudi sami deležni tega, ko boma kdaj sami v tem položaju. verjetno bo tudi naš otrok prej ali slej koga udaril. pa si resnično želimo, da ga tisti nekdo udari nazaj. po možnosti še močneje in s kakim predmetom, da si bo ja "zapomnil", da se to ne dela? dejmo raje delat preventivno kot kurativno. in če pride do incidenta, zopet delajmo preventivno, da se ne bo to več dogajalo. saj otroci niso neumni. saj vedo, kaj je to, če te boli in je neprijetno. in malo je otrok, ki bi načrtno škodovali drugim, ti pa so tisti, ki imajo mnoge težave doma. tako, da je tudi te u bistvu treba vzeti v bran. ne pa jih tepsti nazaj.
Roberta, kakšno leto in pol nazaj bi ti ploskala in se podpisala pod tvoje sporočilo in se še vedno strinjam z napisanim, ampak..... Sami smo doživeli večkrat, kako je, če en otrok stalno tepe in je drugi stalno tepen. Naša je takrat imela dve leti, druga punčka leto več. Naša je mirna, tenkočutna, ne mara preveč konfliktov,.. tista druga punčka je izredno bistra, simpatična, po drugi strani pa tudi kolerik, takoj (ampak res takoj) se razjezi in užaljeno oddivja iz sobe, je ljubosumna in precej posestniška (kar je sicer značilno za večino otrok te starosti, le da ona nekoliko odstopa od tega). Toliko ljubezni, kot dobi ta punčka, jo redkokateri otrok, tako da se tudi o kakšnih težavah doma ne more govoriti. Jih ni. Je veliko ljubezni, spodbude, podpore in ravno tu je problem: otroku se preveč dovoli, se ga crklja in razvaja, njeni izpadi so "faza" (ki pa kar traja in traja), posreduje in usmerja k drugačnemu reševanju konfliktov jo nihče.
No, in je bilo takole: pridemo na obisk, punčki se igrata, naša vzame eno igračko, druga punčka jo udari in izpuli igračko iz rok. Prvič vsi šokirani, naša v jok in stisnit k meni, mama ji reče, da se ne sme tepst, ker boli in se tega ne dela. OK, 5 minut miru, zgodba se ponovi. In tako naslednjič in naslednjič in naslednjič. Naši sva z možem ves čas govorila, naj tej punčki reče nazaj, naj jo neha tepst, ker jo boli, da naj se postavi zase (kar je takrat dveletniku težko dopovedat). Starši in drugi skrbniki več kot tega stavka ne tepst, ker boli, niso naredili, pa še to so rekli od daleč, sedeč za mizo ob kavici. Zato sva posredovala midva z možem, ko je naslednjič udarila, sem šla direktno k njej (hčerka se je že stiskala pri možu - se je umaknila od konflikta), jo prijela in pogledala direktno v oči ter ji s strogim glasom rekla, da se ne tepe, da tega ne sme več početi in da tega nočem več videt, sicer ne bomo več prihajali na obisk. Če je jezna, naj to pove, zakaj je jezna, bomo skušali skupaj rešiti,... Od takrat dalje punčka ob moji prisotnosti ali prisotnosti mojega moža ni več udarila in sta se lepo igrali. Jo je pa udarila tisti trenutek, ko ju midva nisva videla (sta šle v drug prostor, ven na dvorišče) in naša se je spet umaknila v varno naročje staršev. Dokler jo enkrat ni potisnila s kavča na tla, direktno na glavo. Takrat sva naši rekla, naj jo udari nazaj. Da ni lepo in se ne sme tepst drugih, a če te kdo udari, se imaš pravico branit. In je naslednjič, ko jo je ta punčka udarila, udarila nazaj. Od takrat dalje je tega tepenja vse manj. Pravzaprav sta se na zadnjih dveh obiskih zelo lepo igrali. Nisem bila vedno zraven in ne bom vedno zraven. In če te eden stalno nadleguje, se moraš postaviti sam zase. Tudi kasneje v službi. Če ti šef teži, se lahko umikaš, pa ti bo še naprej, vse večjo moč bo imel. Ali pa se postaviš zase (seveda ne z nasiljem, ampak da ne dovoliš nepravičnega pritiska nase, z besedami, samozavestjo). Če te sodelavke šikanirajo, se lahko postaviš zase ali se umikaš. Glede na napisano na tem forumu, so potem še pogumnejše, če se umakneš. Lahko te tašča komandira, lahko greš vsakič jokat v sobo, pa se bo nadaljevalo. Ali se postaviš zase. Gre za dolgoročne zadeve.
Ne delaj drugim sabega, a tudi ti imaš pravico, da drugi tebi ne delajo slabo.
Če bi pa moja koga udarila, bi zagotovo reagirala. Tega ne odobravam in ne dovolim, da ona druge tepe. Ne bom pa tudi dovolila, da drugi tepejo našo punco. In če mene ni zraven, si mora pomagati sama.
Zanimivo mi je, da pa že ves čas obe komaj čakata, da se vidita in sta lahko skupaj  .
< Sporočilo je popravil Ankica -- 24.4.2009 9:06:02 >
|
|
|
|
Natisni
. 
Nam je znanka za 4 mesečno punčko prinesla vodno pištolo (smo se ravno odpravljali na morje), pa sem jo lepo vprašal in kaj naj Neli s tem počne. Pa je rekla, da se bomo špricali na morju...
