ronja
|
Tašča pa vik in krik, da sem slaba mama, da je premajhen. Hm, ne bom rekla, da si slaba mama, ampak mali je pa vsekakor premajhen za moje pojme. 4 mesece? Toliko bo moja čez 14 dni, pa mi na misel ne pride, da bi šla za 1 dan nekam . Smo različni itak, pa jaz jo itak še polno dojim, tak da je že 1 ura problem , jih oči posluša (dobesedno, tamalidve se dereta ), ampak vseeno se mi zdi tole za 10 dni malo huda... Res je, da smo v dobi interneta in telefonov, vendar pa to dojenčku ne pomeni kaj dosti. Mogoče je tvoj mali sicer čisto drugače navajen, verjetno je, ampak vseeno, večina otrok voha mamo in tega ne moreš virtualno, je treba bit kar zraven... Rabijo telesni stik in prekleto dobro vejo, kdo je mama in kdo ni. Se pa strinjam, da bi bilo za tega tvojega otroka verjetno boljše, da ga daš bilokomu kot pa da ti sama ostaneš doma z njim, ker boš vsa besna nanj, da ti je vzel tvoj dopust... Po mojem te tašča nič ne zafrkava, niti ni, da ne bi hotela pomagat, ampak res razmišlja tako, kot verjetno večina tu gor - da je 4 mesečni dojenček še premali, da bi bil tako dolgo časa stran od staršev, čeprav je na flaški. Mislim pa, da babice niso dolžne pazit naših otrok, jaz našim to ves čas pravim, spoštujem njihove obveznosti in če sa da, svoje planiram okoli njihovih, ne pa na isti čas (recimo pregled pri zdravniku se zmenim tisti dan, ko tašča nima tečaja, ipd...) user posted image frende, k mi tak pogoj postavljajo, jst sam pošlem nekam... Se pa 100% podpišem pod Ullo tule! Življenje se z otroki vsekakor ne konča, eni trdijo, da se jim šele začne , kar je spet druga skrajnost , ampak malo se je pa treba prilagodit - navsezadnje otroček ni nič kriv, dase je rodil... Zdaj je tu in ima svoje potrebe in ga je tudi treba upoštevat, ravno tako kot odrasle ljudi... Pa ni treba, da si nesrečen, sam ozato, ker ni vse 100% tako kot je bilo doslej,pa ker z dojenčkom pač pridejo določene obveznosti in tudi odrekanja. Včasih ne smemo samo silit z glavo skozi zid, ampak se je fino majčkeno prilagodit, je vsem lažje, sploh dojenčkom . Lej, sama sem vedno rada žurala (sicer brez alkota, ampak sem pa vedno rada plesala, bila pozno pokonci,...), ampak zdaj pač ni glih čas za žure vsak dan. Nikoli nisem marala zgodaj vstajat, ker sem bila vedno rada pozno pokonci, zdaj pa vstajam že 21 mesecev pred 6to zjutraj... pa nisem zato nič nesrečna! Ne rečem, da se mi da, ampak nimam občutka, da se mi godi zato kaka krivica. Otroke sva si sama zmislila, zdaj jih pa imava, z zgodnjim vstajanjem vred . če si ti nekje 100km stran, je čisto vseeno, koliko se ga usuješ, dojiš itak ne, glede na to,d abi otroka za 1 teden pustila... Ne gre zato, da bi ti kdo žuranje oporekal. Moja tašča je vedno pripravljena pazit, bi pa tudi ona imela verjetno kaj za povedat, če bi ji hotela tamickeno poturit za cel dan - in hvalabogu da bi bilo tako! Pri taprvi verjetno ne bi nič rekla, tudi ko je bila tako mala, bi jo samo pograbila, predno se premisliva . Ampak je zdaj boljša babica! Ker zdaj bolj gleda na dobro otroka, ne samo na svoje dobro. Za tamalo pa lepo reče, da mora bit pri mami, da je še premala in jo da nazaj, ko začne jokat. Ja, ju pazi, tudi obe skup ju je že - 1 uro, ko sem šla jaz k zobozdravniku, to ejb ilo do zdaj. In sem ji zelo hvaležna za to in ji to tudi povem. So šli tudi že za cel dan na vikend, sicer samo s starejšo, pa oči je šel zraven, imela je tudi že starejšo par ur skup - ampak punca je stara 21 mesecev, ne pa 4! Predvsem pa se moraš zavedat, da je to, kar delamo zdaj za svoje otroke, naložba za v prihodnost: zdaj rabijo varnost, pozornost, ljubezen... da bojo odrasli v srečne, samozavestne, dobre in prijazne ljudi. zadnjič me je starejša soseda ustavila in seveda začela: "a dojiš?" seveda. "Na kako pogosto pa?" Na cca 2 urci. "Kaj pa ponoči, a spi, a se tudi doji? A se zbuja za dojit?" Ja, tudi spi, pa doji se tudi. In potem seveda tisti njen zmagoslavni nasmešek: "Jaz sem mela 3 otroke, pa nobenega nisem ponoči dojila." Sem se strinjala z njo, da kakor jih navadiš, mislila sem si pa: " Zato pa nobenega od teh treh otrok še nikoli nisem videla, da bi vas prišel obiskat" Žanješ, kar si sejal, tega se starši včasih premalo zavedamo...
|