linči 312 -> RE: Aptamil in gretje (21.4.2009 21:02:04)
|
najprej HVALA sazi, najaa, AnciM za vaše odgovore. so me precej potolažli. seveda hvala tudi tistim, ki menite, da ne delam prav, ker dodajam, ampak žal ne gre drugače. otroka poskušam dojiti cel dan, na koncu dneva pa ugotovim, da ne gre več. ne zame, ker sem neskončno utrujena in ne za moje malo dete, ki seveda glasno protestira zaradi lakote in se nikakor noče več dojiti, pa čeprav ne verjamem, da mleka ne bi imela (saj kar teče od mene). sem na drugi temi sicer že zastavila nekaj vprašanj, ker se mi zdi, da tavam v začaranem krogu glede tega dojenja, pa bom še enkrat tule ponovila. morda mi lahko svetujete. imam deset dni staro punčko doma. celo nosečnost sem bila prepričana, da bom dojila in sploh ne bom potrebovala adaptiranega mleka. tako zelo sem bila prepričana sama vase, da sploh nisem hotela kupiti stekleničke. no tik pred porodom sem se vdala, ampak kupila le takšno za čaj, saj za mleko je naj ne bi potrebovala. kakšna zmota[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image], ugotavljam sedaj. rodila sem s carskim rezom (pač zaplet med porodom, vendar se je, hvala Bogu, vse dobro končalo). no in tako sem zamudila tisti znameniti in v knjigah tako zelo opevani sesalni refleks, ki naj bi pri novoroječku obstajal prve pol ure po porodu. no v porodnišnici nama dojenje sploh ni šlo. katastrofa. jaz, nezavedno sicer, pa vendarle, nervozna, otroček jokav,... v glavnem začaran krog. pa sem si rekla, bo bolje, ko bom doma. in res je bolje. ampak nikakor pa nama ne gre, da bi se samo dojili. moje dete namreč zelo rada le duda in zaspi, potem pa po dveh urah obupam in dodam mleko. ker sem bila sprva tako zelo utrujena tudi sama, zaradi operacije, sem ponoči dajala le adaptirano mleko. pa sem si rekla da bom pa čez dan dojila, ampak kar ne gre. me namreč tako zelo izčrpa, da sem potem čist izmučena. pa še otrok se mi zdi, da sploh ne dobi kej dosti, ker na koncu je lačen in zahteva še. v glavnem, sploh ne vem kaj naj naredim. kdaj naj dodajam in koliko (nekako se mi ne zdi, da bi vsak obrok otroka tehtala, kolk je dobil z dojenjem in kolk moram še dodati - kot to počno v porodnišnici)? povrhu vsega pa zaradi neizmerne želje, da bi otroka dojila, mislim da tavam v začaranem krogu. ko se mi že zdi, da bo steklo, se zopet vse skupaj zaplete in spet pristanemo na adaptiranem mleku. jaz seveda žalostna, ker nama ne gre tako, kot sem si zamislila in predvsem zato, ker ni po "šolsko"[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] - se pravi deset minut dojenja, podremo kupček, in spet deset minut dojenja. in sploh ne ujamemo nekega ritma in neke rutine. vse je zmedeno. ker dojenje dve uri, ki to pravzaprav sploh ni, lahko pomeni le, da sva ena na drugo priklopljeni 24 ur na dan. in seveda ne greva niti na zrak. no in še vprašanje glede izčrpavanja mleka s pumpico (imam tisto od aventa). sploh mi ne gre. ali preveč zagrabi pumpica, ali premalo. in čeprav moje mleko vidno kaplja, ga s pumpico ne morem izčrpati.
|
|
|
|