ronja
|
Hm, za moje pojme ne kompliciraš preveč. Se strinjam s tabo, da je treba sprejet kak kompromis, pa da se ne splača kregat za vsako traparijo, ampak nekje so pa meje - in to, da ti nekdo kar odpelje otroka, je čez! jaz sem svojega brata (sicer dokaj prijazno) opomnila že, ko mi je v porodnišnici odpeljal tastarejšo "malo okoli". Mislim, cel dan se ne vidiva, mava tiste ušive 3 urce, potem jo pa mal okoli peljejo za pol urce, kar je šestina časa, ki ga imava, ko da ma kaj strašno zanimivega za videt tam... (da ne rečemo, da mali otroci niso glih zaželeni, da letajo po porodnišnici, čeprav je bila zdrava). Pri takih stvareh je po moje boljše prej povedat, ker smo pač mame tako zgrajene, da nas skrbi za otroke, pa tudi če vemo, da je verjetno vse ok - če otrok kar zgine, pa čeprav veš, s kom je šel, ti je grozno in najboljše, da teh situacij ni, ker potem nisi jezen na tistega, ki je otroka kar odpeljal... Zato je fino kar povedat. Glede kajenja mam jaz zelo nizek prag tolerance in precej stroga pravila, verjetno zato, ker mam sama astmo in vem, kaj kajenje prinese, pa ker sem pač že velikokrat zaradi cigaret skup letela (nisem jaz kadila, jasno)... Tu verjetno pretiravam, vendar se meni zdi trapasto, da bi se morala družit s komerkoli, ki ni toliko, da bo ugasnil tisti čik v zaprtem prostoru, če so otroci ali nosečnice zraven - če nas nima toliko rad, potem nimamo prav nobene dolžnosti, da smo z njim, pa pika. Tega se kar držim, zato sem se tudi uprla, da bi šli na sorodniško srečanje od mojega lubija, ker tam vsi kadijo in to not, vpričo otrok. Brezveze - sem mu povedala po pravici, da se bom samo še nanj jezila, ker jim ne bo nič rekel, pa da je boljše da ne grem, pa tamala tudi ne. On pa seveda komot gre, mi ni problem takrat met tamale doma. ker sem bila ravno par dni pred porodom tudi niso ne vem kaj komplicirali, ker naju ni bilo hehe. Drugo leto pa bomo verjetno vseeno šli, samo že vidim, da bom grdo gledala (vsaj to), če bojo kadili zraven otrok. Že prejšnja leta sem, pa niso bili moji otroci... To mi je mimo, pa čeprav vem, da od enkrat ne bo nobeni nič. Ampak tu mi gre za princip, da če nekaj škodi otrokom, pa iz svojega egoizma ne bojo tega delali drugje... potem ne vem, zakaj za vraga, bi morala svoje otrok k njim vozit... Jasno pa je, da je drugače, če so to neki sorodniki, ki jih vidiš dobesedno 1x na leto in se ti milo rečeno j* zanje ali pa če so to njegovi starši, ki jih ima rad, pa ti verjetno tudi vsaj malo in še živite v isti hiši... Probaj it s tamalim, ko se rodi, čimveč ven, vsaj tisti čas, ko tašča več kadi... Mene jezi že to, da delavci, ki včasih kaj delajo v bloku, pa kadijo na hodniku in je kmalu celo stanovanje zakajeno, čeprav sploh ne delajo pri nas! Ampak to je 1x na vsake kvatre in gremo pač takrat ven, ko pridem domov, pa vse zluftam, pa je. Da te potolažim glede divjosti: otroci so dostikrat malo bolj divji, ko pridejo od starih staršev. Ronja navadno rabi takrat več pozornosti, ker pač ni imela zraven mami. Pri moji mami je tako, da jo tako zmatra (gresta ven pa se gugata, hodita, gresta na kako rastavo,...) skratka se tako dogaja, da je preveč zmatrana za kako hudo teženje, pa se hoče samo cartat, ampak to pa ful. Kadar je pa pri tašči dalj časa, pa se zgodi, da pride bolj divja, čeprav je tašča zelo v redu, prijazna in se nikoli ne dere ali kaj podobnega. Celo je bilo zadnjič tako, ko je bil tudi lubi zraven, so šli vsi skup na vikend (za tamickeno je bilo še premraz tam, ker ni hiše in sva ostali midve doma). In je bila starejša kar jezna, ko se je vrnila, ker me cel dan ni bilo zraven (sem jo hecala, kaj se gre, da je ona šla, ne jaz;) Smo šli na igrišče, da je mela malo "kvalitetnega časa" z mano, pa je bilo ok... Mogoče je tudi zato. Hehe, hrana , večni problem, se mi zdi, ko se pogovarjam z mamicami. Mi imamo srečo, da Ronja res vse je in je to tašči tako všeč, da ji daje tudi normalno hrano . Seveda pa dobi tudi sladkarije, o dokazih ni dvoma, ker dostikrat prinese dobesedno polne žepe vsega . Nima smisla karkoli prepovedovat, ker bojo samo skrivali. (Svak hoče met stroga pravila, pa ga njegova mama (moja tašča) nič kaj dosti ne šmirgla, samo to pazi, da ne bi zvedel .) Ampak tu se mi zdi, da smo mi kar v redu kompromise našli, ne da bi se bilo sploh treba pogajat. Sem rekla, da ni problem, če dajo kako sladkarijo, samo da naj dajo zraven še sadje (zaradi zob in zato, da ne je samo cukra) in potem sem parkrat vidla, da ji je res dala pecivo in jabolko. Probaj, mogoče bi to šlo čez. Glede pijač sem isto rekla, da lahko dobi tudi sok, če želijo to dat, samo da naj ji dajo v flaško vodo, sok pa ponudijo v kozarcu, da spije in konec, ne pa da non stop po malem to cuza. Preveč pa ne težim, ker se mi zdi, da tudi če se 1x na teden do sitega nažre samih čokolad, ji kaj hudega od tega ne bo . Moja mami glede tega ni problem, ker se sama boji cukra bolj ko mi vsi skup in ji ne da nič takega. Moj oče je pa itak ne upa sam met . Nič ni narobe, če kljub vašim nesoglasjem otrok preživlja čas pri starih starših. Če sta vidva gor, bosta verjetno videla, če bojo kam kar šli... Če ga kdaj spitata s cukrom, tudi ne bo umrl od tega, pa navsezadnje sem tudi jaz mela rada eno sosedo, ki je kadila ko turk. Po moje je škoda vzet otroku babico in dedka, s katerimi se dobro razume in obratno - škoda vzet otroka babici in dedku. Ampak ene stvari - tiste življenjsko nevarne - so pa jasne: otroka se pripenja v sedež, ne daje se mu hrane oz. stvari, s katerimi bi se lahko zadušil, če je še tako mali ipd... Ostalo je pa vse stvar dogovora. Upam, da vam ga uspe s čim nižjim tonom zgradit. Pa ko boste na svojem, bo lažje. Jaz mam svojo mami veliko rajši, odkar ne živiva več skup .
|