|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  3 4 [5] 6 7   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
9.4.2009 9:28:57   
mika
IZVIRNO SPOROČILO: miska_mccute

lenck....vem da ni fajn....ampak si ne morem pomagat. tudi recimo, kadar ni mojega, pa da se mi ne javi ko ga klicem po par ur...ma zgrabi panika, tesnoba...histerija...in si mislim da je nevemkaj narobe....kaj ce se je kaj zgodilo,( kaj ce kje u kakem jarku lezi npr. zgolj primer)
verjemi da bi se rada odvadila od tega, samo enostavno NE GRE!!!user posted image


jaz sem ista. Kontroliram se, da ne pretiravam, koliko mi pač uspeva.   Ampak moj mož me sprejema takšno kot sem in mu ni odveč, ko ga pokličem. Ve da me skrbi in ve da mi ni lahko.


(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 101
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
10.4.2009 20:40:55   
karmy
mene edino skrbi ko je moj na cesti, tako da mu naročim, oziroma da že ve, da sporoči da je varno prišel iz enega konca na drugega, da se ja ni kaj zgodilo. jaz tudi isto naredim, če je le možno, ker imam šiht 30 min stran od doma. 

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

(odgovor članu mika)
Neposredna povezava do sporočila: 102
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
10.4.2009 20:53:52   
Naja31
Mi se vsi skoz klicarimo.
Mož zjutraj ko starejšega pusti  v vrtcu in ko pride v službo. Jaz ko mlajšega pustim pri tašči in ko pridem v službo. Med službo se sigurno klicariva vsako uro. Potem ko kateri od naju otroka pobere,pokliče drugega, če ga ni zraven in tako naprej.

Potem imam jaz babico s katero se slišiva vsaj 1x na dan. Če se ne oglasi, me skrbi,ker je že skoraj 90 let.
Meni je obveščanje kdo je kje in kako se počuti čisto normalno.

(odgovor članu karmy)
Neposredna povezava do sporočila: 103
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 13:57:27   
ronja
Ne bi ji več dala otroka, jemala bi ga pač povsod sabo. Otrok ne bom puščala nekje, kjer ne zaupam ljudem, ker bi se preveč žrla, če bi se jim zato kaj zgodilo.
Vsaj listek bi lahko pustila: šli/a sva tja in tja.

Meni je enkrat lubi nekaj podobnega naredil (ne nalašč, pa vsak je bil malo kriv), ko sem šla plavat in nisem mela sabo ne mobija, ne ključev (moja napaka, ampak mobija dostikrat ne vzamem sabo, ker ga na bazenu tako nimam kam dat, v omarici pa mi nič ne pomaga), on pa se je odločil it do kolega in seveda (hvalabogu) vzel tamalo s sabo, ker je bila sitna in itak ni zaspala. Ok, to ne bi bilo nič narobe, če bi jaz to vedela... Tako pa nisem imela pojma, kaj se dogaja, samo da ju ni doma in to pozno zvečer, sem vedela... In me je skoraj pobralo od skrbi... 100% sem bila, da se je nekaj strašnega zgodilo s tamalo (ker če bi se njemu kaj zgodilo, bi prišla tašča pazit tamalo, on pa šel na urgenco, torej edina možnost, da bi tamalo peljal kdo ven ob 22h, je bila v mojih mislih, da je urgentno šibal k zdravniku, ker je bilo nekaj ornk narobe... Ker res ni bilo nobene pametne razlage... O kakih obiskih ni nič govoril, niti sam ni prej mislil nikamor it, niti prej nikoli ni šel... In meni se je čisto bledlo od skrbi) Ko je končno prišla ena soseda mimo, da sem jo prosila za mobi, da sem ga poklicala, pa mislim, da ga celo najprej nisem dobila... Sem bila tako proč, da mi ne bi bilo treba nič rečt, pa je vedel, da to ni bilo glih najbolj ok... Sem mu rekla, da mi je ene 10 let življenja vzel, hehe. Samo listek bi moral dat na drugo stran vrat, pa bi čisto z veseljem počakala na stopnicah ali jima šla nasproti:) Se zgodi, ampak je pa fino, da človek ve, da se mami ne odpelje otroka kar tako, ker to pomeni,da jo bo pobralo od skrbiuser posted image . Pa tu sem bila vseeno tudi jaz svoj del kriva, ker nisem mela mobija in ključev sabo, tebi so pa res kar odpeljali otroka, groooozaaa!!!

Jah, izgovor, da je pozabila, ker je stara, lahko obrneta: če je tako stara, da kar tako pozabi tako pomembno stvar, potem je tudi prestara, da bi lahko dobro skrbela za otroka, ker lahko ravnotako kaj pomembnega pozabi: mu dat jest, da pripet v sedež v avtu, lahko ga pozabi prijet za rokico, ko gresta čez cesto... Skratka, ne moreš zaupat nekomu, ki kar pozablja... Vsaj ne otroka.

(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 104
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:08:43   
Pikicapokica6
Ronja, se popolnoma strinjam s tabo. Ampak kot tamlada pri hiši se ves čas trudim, da bi se vsaj toliko razumeli, da se ne bi ravn požrli za vsako napako, ki jo eni ali drugi nardimo. Nekako ne vem, kje meje postavit. Ker nočem biti prevelik komplikator, tud nočem težit za vsako zadevo. Pa je veliko stvari, ki me motijo, posebno še, ker se sama trudim oz. se trudiva vzgajati po svojih načelih, pogledih, potem pa lahko samo opazujeva, kako nekdo izničuje najin trud. Ampak kot že rečeno, nekako se nama zdi, da kljub temu, da je to najin otrok, le nimava pravice za vsako figo posegat vmes, kadar dava otroka za kakšno uro, dve v varstvo. Seveda, če je vse v mejah.

Da povem nekaj primerov: Nihče od naju ne kadi, sva odločno proti kajenju in se tudi izogibava taki družbi, kadar imava otroka s sabo. Ampak kot nalašč tašča kadi. In to dela tudi, kadar je zraven otrok (pa ne zunaj, ampak notri, npr. v kuhinji) in jaz (ki sem čisto na koncu nosečnosti). Ne ozira se na nikogar. In predstavljajte si, kako to zgleda - hrani otroka z eno roko, v drugi roki drži čik in kadi.....Se mi trga dobesedno, pa se nekako vzdržim, da ne popenim totalno, ker njej pač v svoji lastni hiši ne moreš prepovedati kajenja....lahko bi se sicer vzdržala vsaj vpričo otrokauser posted image  Ampak mož ji noče nič rečt, jaz pa nočem dreka mešat, ker imamo že tako in tako veliko težav v odnosih....Da še to povem, da ves čas kadi v hiši in zakon fizike je, da se dim vedno širi navzgor, mi pa živimo v zgornjem nadstropju, kjer vmes ni vrat. Lahko si predstavljate, kako je....Smrdijo nam oprane cunje, lasje, vse! Ne morem si predstavljat, kako bo, ko bomo ravnokar dobili dojenčka in že tako malega izpostavljali cigaretnemu dimu. Mislim, da bo še zelo hudo, saj le gre za zdravje otroka! Pri tem se vsak dan sprašujem, ali ženska res nima popolnoma nič vesti in obzira do ostalih v hiši, ali pa hoče enostavno pokazati, da je gazda. Vem, kaj boste napisali glede tega. Otrok si ne zasluži takšnega okolja, zato se zavedam, da bo tukaj potrebno udariti po mizi.

Drugi primer - nihče od naju ne govori glasno, se ne dere. Vzgajava na miren način, pustiva veliko svobode v smislu, da otrok sam obuva čevlje, če hoče, sam obleče hlače, jopico.....Kadar se pazi pri tašči in tastu, pa je slika popolnoma drugačna. Ker so že tako in tako zelo glasni ljudje, ne znajo niti z normalno jakostjo govoriti, če se na otroka kaj kregajo, je pa tako vpitje, da me kar stiska. Ampak to je njihov način. Če se kdo od njiju po telefonu pogovarja, sliši pol ulice.....In kaj naj naredim? Nič ne morem. Taki so. Moram mižat in marsikaj preslišat. Mogoče bi to celo lažje prenašala in se ne tolk sekirala, glede na to, da je največ uro ali dve na dan v spodnjem štuku pri babici in dedku, če se to ne bi poznalo na otroku - kajti, ko ga pripeljejo gor nazaj, je popolnoma podivjan. Dere se na naju, da naj bova tiho in take. Me kar srce boli, ampak potem to mine.

Tretji primer - hrana!! To je še največja težava, kjer pa nisva nikakor tiho. Otrok je že tako velik, da sam pove, kaj je babica dala jesti. Midva dava otroku sladkarijo - pa še to samo kakšno kinder čokoladico - samo po kosilu, če res lepo je in si to zasluži. Pri tašči in tastu pa je to podkupnina. Na skrivaj dajejo lizike in raznovrstne sladkarije. Večkrat smo se že udarili zaradi tega, pa nisva kaj dosti dosegla. No, dosegla sva to, da tast res ne da nič takega, kar sva prepovedala, tašča pa še nalašč, ampak kasneje tega ne prizna in laže, da se kar kadi. Itak dokazati ne moreva nič....

To je le nekaj primerov. V tem času, kar živimo v tej hiši (sicer začasno) je bilo že toliko krega, da je joj. Veliko sva dosegla, pri teh stvareh pa še zmeraj nič ali skoraj nič. Ker živimo pod tujo streho, kjer nič ni našega, se je težko ves čas nekaj kregati, posebno še, ker ves čas hodimo mimo njih v svoje prostore in se vedno srečujemo. Zato sem tudi dala takšen naslov - kajti sprašujem se, ali mogoče jaz preveč kompliciram in vidim take stvari, napake, le zato, ker je to moja tašča? Ko se je zgodila opisana stvar, se mi je dobesedno strgalo. Seveda sem po tem dogodku začela drugače delati. Otroka ves čas jemljeva s seboj, gre pa še vedno proti večeru za kakšno uro "dol", saj ju ima zelo zelo rad in tega mu pač ne moreva vzeti. Ali pač?user posted image  Nekako nimam srca....


(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 105
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:20:03   
rija
Pikicapokica, raje nehaj pisati, ker res dobivam občutek, da malo komlicirašuser posted image user posted image

Torej:
tudi moja mama je na high decibelih....enostavno poklicna deformacija, pa naš ata je skoraj gluh in ona se non stop dere kot nora...jo ful bremzamouser posted image  ampak kaj češ, taka je in jo imamo klljub temu radi.....sicer pa smo mi svi bolj temperamentna in glasna familijauser posted image user posted image user posted image

Hrana:
tiste 3 lizike na teden? daj no...a ni bilo najslajše, ko smo kaj dobili od dedijev in babic, kar mame niso vedeleuser posted image  Jaz sem zmeraj dobila pol para surove hrenovke (aaaaaaaaaa...bruham sedaj, če pomislim na to).....ampak to je bil zakon! Vedno, ko se je moj dedi vrnil iz LJ iz kakšne seje, mi je prinesel par značk in hrenovkouser posted image user posted image user posted image

Kajenje:
s tem se res ne morem strinjati, da z eno roko kadi, z drugo pa hrani dojenčka.
Ampak....če otrok ni non stop v tem dimu, mu tudi ne bo takoj nekaj zelo hudega.....mi smo gor zrasli v takem dimu, da bi ga rezal....pa smo preživeli.
In ja, ne moreš ji prepovedati, da kadi v lastni hiši in ja, fizika je pač fizikauser posted image
In ne, ne kadim in sovražim če kdo kadi....ampak v teh časih smo nekadilci itak priviligirani, ker se več nikjer ne sme kaditi.


Zdaj pa ne vem, če sem kje prebrala ali ne, pa tudi preveč strani se je nabralo: a na svoje pa ne mislita iti?

_____________________________

...vox populi...

(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 106
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:25:24   
diva 4
Meni se pa v primeru sladkarij ne zdi tak hudo .Jaz bi  oz. sem krepko udarila po mizi zaradi kajenja pri mojih starših.Tudi tako stanujemo , da smo mi zgoraj. Sta nehala kaditi user posted image

(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 107
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:27:01   
Pikicapokica6
IZVIRNO SPOROČILO: rija

Pikicapokica, raje nehaj pisati, ker res dobivam občutek, da malo komlicirašuser posted image user posted image



No, pa sem jih dobila po nosuuser posted image user posted image  Bom nehala pisatuser posted image . Sem se samo spovedala, saj sama več ne vem, kaj je prav in kaj ne. Se tud zavedam, da sta to le babi in dedi, pa da so na svetu zato, da malo pocartajo svoje vnuke. Ampak ko se toliko stvari nabere, težko prenašaš. In ja - gremo na svoje. Še nekaj mesecev bo trajalo. Bomo že zdržali.

(odgovor članu rija)
Neposredna povezava do sporočila: 108
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:34:33   
rija
ne, saj komot pišešuser posted image

no, če pa greste na svoje, pa raje svojo energijo usmerjaj v čimprejšnjo selitev.
na dolgi rok se ni vredno sekirati za take stvari. ok, to, da mi odpelje otroka jo stane najmanj desne nogeuser posted image  ampak vse drugo pa malček zadihaj......

mogoče sem jaz prevelik flegmatik, ampak pri takih stvare pač povem svoje, če pomaga pomaga, če pa ne, pa globoko vdihnem in dokler otroku to odgovarja, pustim stvari take kot so. ker nočem obremenjevati otroka.
da se razumemo, do takrat, ko ne smatram, da mu lahko kaj strašno škodi.


_____________________________

...vox populi...

(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 109
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:37:51   
Anonimen
na dolgi rok se ni vredno sekirati za take stvari. ok, to, da mi odpelje otroka jo stane najmanj desne nogeuser posted image  ampak vse drugo pa malček zadihaj......


Ponavadi "sparam" energijo za tiste urgence, ki so res potrebne. To je vsake kvatre enkrat in takrat smo zmenjeni v dvanajstih sekundah, brez debate. Za vse ostalo pustim ljudem, da dihajo, ker je tudi bejba bolj zadovoljna. Jaz pa tudi user posted image .

(odgovor članu rija)
  Neposredna povezava do sporočila: 110
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:46:41   
Pikicapokica6
rija - tvoja flegmatika je zame skorajda španska vasuser posted image  , se pa res trudim, ker je sigurno škoda energijo trošit za stvari, ki jih ne moreš spremeniti. Bo definitivno veliko lažje za vse, ko ne bomo več pod isto streho. In takrat se bom lahko samo še smejala takim zadevam, pa tud priložnosti ne bo več, da mi otroka kar takole odpeljejo. 

(odgovor članu rija)
Neposredna povezava do sporočila: 111
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:49:56   
benika
Bo definitivno veliko lažje za vse, ko ne bomo več pod isto streho.


Aha, zate, ker boš lažje živela in za taščo, ki ne bo imela vseskozi občutka, da je odveč in neprimerno vse, kar naredi pod svojo lastno streho.



(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 112
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:51:45   
rija
IZVIRNO SPOROČILO: Pikicapokica6

rija - tvoja flegmatika je zame skorajda španska vasuser posted image  ,


joj, jaz pa sem prav jezna sama nase, ker se je moja flegmatika z leti malo zgubila.....user posted image

pa jaz bi prej rekla, da sem enostavno lena....ker se mi ne da gnjavit z takimi stvarmi.....user posted image

najbolj paše, ko pridem k tašči, mi skuha kavo, vzamem časopis in pustim, da se malo "matrajo" z mojim mulcem.
po pravici povedano, redkokdaj dvignem rit, kot sem tamuser posted image user posted image user posted image

< Sporočilo je popravil rija -- 14.4.2009 21:53:16 >


_____________________________

...vox populi...

(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 113
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 21:52:51   
ronja
Hm, za moje pojme ne kompliciraš preveč. Se strinjam s tabo, da je treba sprejet kak kompromis, pa da se ne splača kregat za vsako traparijo, ampak nekje so pa meje - in to, da ti nekdo kar odpelje otroka, je čez! jaz sem svojega brata (sicer dokaj prijazno) opomnila že, ko mi je v porodnišnici odpeljal tastarejšo "malo okoli". Mislim, cel dan se ne vidiva, mava tiste ušive 3 urce, potem jo pa mal okoli peljejo za pol urce, kar je šestina časa, ki ga imava, ko da ma kaj strašno zanimivega za videt tam... (da ne rečemo, da mali otroci niso glih zaželeni, da letajo po porodnišnici, čeprav je bila zdrava). Pri takih stvareh je po moje boljše prej povedat, ker smo pač mame tako zgrajene, da nas skrbi za otroke, pa tudi če vemo, da je verjetno vse ok - če otrok kar zgine, pa čeprav veš, s kom je šel, ti je grozno in najboljše, da teh situacij ni, ker potem nisi jezen na tistega, ki je otroka kar odpeljal... Zato je fino kar povedat.

Glede kajenja mam jaz zelo nizek prag tolerance in precej stroga pravila, verjetno zato, ker mam sama astmo in vem, kaj kajenje prinese, pa ker sem pač že velikokrat zaradi cigaret skup letela (nisem jaz kadila, jasno)... Tu verjetno pretiravam, vendar se meni zdi trapasto, da bi se morala družit s komerkoli, ki ni toliko, da bo ugasnil tisti čik v zaprtem prostoru, če so otroci ali nosečnice zraven - če nas nima toliko rad, potem nimamo prav nobene dolžnosti, da smo z njim, pa pika. Tega se kar držim, zato sem se tudi uprla, da bi šli na sorodniško srečanje od mojega lubija, ker tam vsi kadijo in to not, vpričo otrok. Brezveze - sem mu povedala po pravici, da se bom samo še nanj jezila, ker jim ne bo nič rekel, pa da je boljše da ne grem, pa tamala tudi ne. On pa seveda komot gre, mi ni problem takrat met tamale doma. ker sem bila ravno par dni pred porodom tudi niso ne vem kaj komplicirali, ker naju ni bilo hehe. Drugo leto pa bomo verjetno vseeno šli, samo že vidim, da bom grdo gledala (vsaj to), če bojo kadili zraven otrok. Že prejšnja leta sem, pa niso bili moji otroci... To mi je mimo, pa čeprav vem, da od enkrat ne bo nobeni nič. Ampak tu mi gre za princip, da če nekaj škodi otrokom, pa iz svojega egoizma ne bojo tega delali drugje... potem ne vem, zakaj za vraga, bi morala svoje otrok k njim vozit...

Jasno pa je, da je drugače, če so to neki sorodniki, ki jih vidiš dobesedno 1x na leto in se ti milo rečeno j* zanje ali pa če so to njegovi starši, ki jih ima rad, pa ti verjetno tudi vsaj malo in še živite v isti hiši... Probaj it s tamalim, ko se rodi, čimveč ven, vsaj tisti čas, ko tašča več kadi... Mene jezi že to, da delavci, ki včasih kaj delajo v bloku, pa kadijo na hodniku in je kmalu celo stanovanje zakajeno, čeprav sploh ne delajo pri nas! Ampak to je 1x na vsake kvatre in gremo pač takrat ven, ko pridem domov, pa vse zluftam, pa je.

Da te potolažim glede divjosti: otroci so dostikrat malo bolj divji, ko pridejo od starih staršev. Ronja navadno rabi takrat več pozornosti, ker pač ni imela zraven mami. Pri moji mami je tako, da jo tako zmatra (gresta ven pa se gugata, hodita, gresta na kako rastavo,...) skratka se tako dogaja, da je preveč zmatrana za kako hudo teženje, pa se hoče samo cartat, ampak to pa ful. Kadar je pa pri tašči dalj časa, pa se zgodi, da pride bolj divja, čeprav je tašča zelo v redu, prijazna in se nikoli ne dere ali kaj podobnega. Celo je bilo zadnjič tako, ko je bil tudi lubi zraven, so šli vsi skup na vikend (za tamickeno je bilo še premraz tam, ker ni hiše in sva ostali midve doma). In je bila starejša kar jezna, ko se je vrnila, ker me cel dan ni bilo zraven (sem jo hecala, kaj se gre, da je ona šla, ne jaz;) Smo šli na igrišče, da je mela malo "kvalitetnega časa" z mano, pa je bilo ok... Mogoče je tudi zato.

Hehe, hranauser posted image , večni problem, se mi zdi, ko se pogovarjam z mamicami. Mi imamo srečo, da Ronja res vse je in je to tašči tako všeč, da ji daje tudi normalno hranouser posted image . Seveda pa dobi tudi sladkarije, o dokazih ni dvoma, ker dostikrat prinese dobesedno polne žepe vsegauser posted image . Nima smisla karkoli prepovedovat, ker bojo samo skrivali. (Svak hoče met stroga pravila, pa ga njegova mama (moja tašča) nič kaj dosti ne šmirgla, samo to pazi, da ne bi zvedeluser posted image .) Ampak tu se mi zdi, da smo mi kar v redu kompromise našli, ne da bi se bilo sploh treba pogajat. Sem rekla, da ni problem, če dajo kako sladkarijo, samo da naj dajo zraven še sadje (zaradi zob in zato, da ne je samo cukra) in potem sem parkrat vidla, da ji je res dala pecivo in jabolko. Probaj, mogoče bi to šlo čez. Glede pijač sem isto rekla, da lahko dobi tudi sok, če želijo to dat, samo da naj ji dajo v flaško vodo, sok pa ponudijo v kozarcu, da spije in konec, ne pa da non stop po malem to cuza. Preveč pa ne težim, ker se mi zdi, da tudi če se 1x na teden do sitega nažre samih čokolad, ji kaj hudega od tega ne bouser posted image . Moja mami glede tega ni problem, ker se sama boji cukra bolj ko mi vsi skup in ji ne da nič takega. Moj oče je pa itak ne upa sam metuser posted image .

Nič ni narobe, če kljub vašim nesoglasjem otrok preživlja čas pri starih starših. Če sta vidva gor, bosta verjetno videla, če bojo kam kar šli... Če ga kdaj spitata s cukrom, tudi ne bo umrl od tega, pa navsezadnje sem tudi jaz mela rada eno sosedo, ki je kadila ko turk.user posted image Po moje je škoda vzet otroku babico in dedka, s katerimi se dobro razume in obratno - škoda vzet otroka babici in dedku. Ampak ene stvari - tiste življenjsko nevarne - so pa jasne: otroka se pripenja v sedež, ne daje se mu hrane oz. stvari, s katerimi bi se lahko zadušil, če je še tako mali ipd... Ostalo je pa vse stvar dogovora. Upam, da vam ga uspe s čim nižjim tonom zgradit. Pa ko boste na svojem, bo lažje. Jaz mam svojo mami veliko rajši, odkar ne živiva več skupuser posted image .

(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 114
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 22:01:44   
Anonimen
V tem času, kar živimo v tej hiši (sicer začasno) je bilo že toliko krega, da je joj.


Odvisno kako sta se vselila.
Ce je bila to stvar skupnega dogovora, kaj se pocne in kaj se ne, recimo ali se kadi ali ne, to je meni ena kapitalna stvar pri zivljenjskem prostoru, se upraviceno bunis. Ce sta prisla in se vselila...pac...tako...enkrat...potem moras to prenasat. Ceprav moje mnenje je, da ce se ne bi v vsako liziko vtaknila in za vsako komplicirala, bi tudi kaj pomembnega slisali. Tako so pa kot otroci, ki jim stalno nekaj prepovedujes in ne slisijo nicesar vec.

(odgovor članu Pikicapokica6)
  Neposredna povezava do sporočila: 115
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 22:18:38   
Pikicapokica6
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

V tem času, kar živimo v tej hiši (sicer začasno) je bilo že toliko krega, da je joj.


Odvisno kako sta se vselila.
Ce je bila to stvar skupnega dogovora, kaj se pocne in kaj se ne, recimo ali se kadi ali ne, to je meni ena kapitalna stvar pri zivljenjskem prostoru, se upraviceno bunis. Ce sta prisla in se vselila...pac...tako...enkrat...potem moras to prenasat. Ceprav moje mnenje je, da ce se ne bi v vsako liziko vtaknila in za vsako komplicirala, bi tudi kaj pomembnega slisali. Tako so pa kot otroci, ki jim stalno nekaj prepovedujes in ne slisijo nicesar vec.


To je bila želja njegovih staršev, dokler ne uredimo svoj domek. Tudi dogovorjeno je bilo, da se v hiši ne kadi, ni imela tašča čisto nič proti, saj je bila presrečna, da bo vnuk živel tako blizu nje. V hiši ni kadila mogoče 1 mesec, potem smo se prvič skregali in se je vse obrnilo na glavo. Skregali pa smo se zato, ker je hodila v kopalnico iskat moževe umazane cunje, da jih da prati. Takrat  mi je tako zamerila, da mi za vsako stvar hoče dat kontra.

Kar se pa tiče sladkarij - saj ni problem to, da jih dajo (čeprav sem, kot sem napisala, sama drugačnega prepričanja) , problem je kdaj jih dajo - ponavadi tik pred večerjo in spanjem, ko zaradi tega noče pojesti večerje in se samo dere, da bi rad liziko. Cela histerija! Večkrat gre zaradi tega otrok lačen spat, potem pa sredi noči tuli, da bi jedel čokolešnik. Če pa kaj rečeva, pa se pretvarja, da ona pa že ni dala nobenih sladkarij. Ne da se nič zmenit.


(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 116
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 22:22:17   
ronja
Aja, še to: zdi se mi, da gre pri sladkarijah staršem oz. v gl. mamicam v bistvu na živce to, da s tem stari starši podkupujejo svoje vnuke. Ampak če iskreno verjameš, da se ljubezni ne da kupit, potem ti to ne gre toliko na živce. (vsaj meni ne gre - omejim jih toliko, da poje zraven še kako sadje, da sem lahko mirna, tudi če je dalj časa tam, to je pa vse). Otroci zaradi lizik ne bojo imeli nič rajši starih staršev, vidim pri svoji: moja mami ji ne da čisto nobene sladkarije, ker je čisto proti vsem sladkarijam, je prav paranoična, še meni teži, da ne smem dat nič takega (nam, ko smo bili mali tudi ni hotela kaj dosti dajat, ampak vsaj nekaj je, zdaj pa še to ne, samo kaj domačega, to še gre čezuser posted image ), tašča ji da čisto vsakič, ko se vidita, pri njej ali tu, vsaj kako čokoladico ali kinder jajček ali kaj podobnega, pa ima mala obe enako rada. Vsak po svoje kaže ljubezen, glavno da jouser posted image .

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 117
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 22:23:09   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Pikicapokica6

IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

V tem času, kar živimo v tej hiši (sicer začasno) je bilo že toliko krega, da je joj.


Odvisno kako sta se vselila.
Ce je bila to stvar skupnega dogovora, kaj se pocne in kaj se ne, recimo ali se kadi ali ne, to je meni ena kapitalna stvar pri zivljenjskem prostoru, se upraviceno bunis. Ce sta prisla in se vselila...pac...tako...enkrat...potem moras to prenasat. Ceprav moje mnenje je, da ce se ne bi v vsako liziko vtaknila in za vsako komplicirala, bi tudi kaj pomembnega slisali. Tako so pa kot otroci, ki jim stalno nekaj prepovedujes in ne slisijo nicesar vec.


To je bila želja njegovih staršev, dokler ne uredimo svoj domek. Tudi dogovorjeno je bilo, da se v hiši ne kadi, ni imela tašča čisto nič proti, saj je bila presrečna, da bo vnuk živel tako blizu nje. V hiši ni kadila mogoče 1 mesec, potem smo se prvič skregali in se je vse obrnilo na glavo. Skregali pa smo se zato, ker je hodila v kopalnico iskat moževe umazane cunje, da jih da prati. Takrat  mi je tako zamerila, da mi za vsako stvar hoče dat kontra.


Aha, jaz bi jo dala na popoln off in se skoncentrirala na novega clana in bliznjo selitev.

(odgovor članu Pikicapokica6)
  Neposredna povezava do sporočila: 118
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
14.4.2009 22:36:47   
Pikicapokica6
Mogoče sem malo zašla s teme, ampak po zadnjem dogodku se je v meni veliko spremenilo. Zaupanje se je podrlo kot hišica iz kart. Zavestno sem se trudila, da sem mižala in zatiskala ušesa, ko mi kaj ni pasalo. Tudi, če se ne strinjam z naštetimi stvarmi, se nisem bunila in repenčila, pa čeprav smo se dogovorili drugače že ob vselitvi - pri tem smo se vsi strinjali, da bo potrebno veliko prilagajanja. Zdaj vidim, da je vsako kimanje bilo le iz tega razloga, ker so pod streho dobili svojega vnuka. Nihče v bistvu ni resno jemal najinih želja, midva pa se ves čas striktno drživa njihovih želja. Zato sem tako razočarana. Ves čas se morava samo midva prilagajati, ne samo glede hišnih pravil, tudi glede otroka in vzgoje. In to, da otroka takole odpeljejo brez najine vednosti, je zame le še dokaz več, da nimajo nikakršnega spoštovanja do naju, ki sva starša tega otroka. To me boli! Vse ostale stvari, ki sem jih naštela, so samo postranske, ki pa jih zdaj ne gledam več kot nepomembne, ker vidim, kam je pripeljalo najino toleriranje. Začelo se je pri majhnih zadevah, končalo pri tem, da so odpeljali otroka brez najine vednosti in zavedanja, da naju skrbi.

Nisem dobila nikakršnega opravičila za dejanje, v bistvu sem zdaj jaz kriva, ker sem ji pustila otroka. Mah, saj je itak brez veze to zadevo naprej razpredat, ker spremeniti se ne da nič. Samo selitev bo pomagala.

(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 119
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
15.4.2009 10:05:46   
kalbo
Mislim, da precej premalo kompliciraš. Cigareti in majhni otroci ne grejo skupaj. Če bi tole moja mati počela, bi videla vraga in pol. Sam moja mati in vsi kadilski sorodniki so normalni in se še na prostem umaknejo od otrok. Notri pa ravno zarad naših otrok noben več ne kadi. Če bi blo to pri nas bi že naša nardila vraga in pol.

(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 120
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
15.4.2009 12:18:24   
kamilija
Čisto nič ne kompliciraš!!!Premalo kompliciraš, meni se že zdavnaj odpelje...Res je prov žleht!
Kdaj greste na svoje?? Kaj pa najem?

(odgovor članu kalbo)
Neposredna povezava do sporočila: 121
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
15.4.2009 12:57:42   
mika
pIKICA...men se zdi, da sta otroka odpeljala  in nista javila, zato ker kompliciraš za vsako malenkost.

Kajenje je res nesprejemljivo.   moževa teta je prižgala cigaret v svoji kuhinji, ki je velika le par m2, glih tolk da se lahko obrneš. S pupo sva bili pred tem na pediatriji zaradi bronhitisa,tako da smo se v trenutku spakirali domov.

praviš, da se prilagajaš, Omenjaš pa samo kreganje.....pa kak vas ni sram se kregat. Jaz se še nikoli, vsaj zdaj se ne spomnim, v svoji odrasli dobi nisem z nikomer skregala. Kako se sploh lahko spuščate na tak nivouser posted image .

Pišeš tako, kot da si največja revica, ki je nihče ne upošteva. Po prebranem pa daješ občutek, da za vsako stvar pi.zdiš, popolnoma po nepotrebnem....
evo primer....sladkarije...tvoj otrok ne sme lizik, daješ mu pa čokolešnik. A veš, da ima čokolešnik na zobke enak učinek kot lizika? To je nam že v OŠ povedala zobozdravnica....predvidevam da so lizike zarad zobkov problem.

Glej, res je bilo grdo in nesprejemljivo od staršev, da sta izginila z otrokom. Bi znorela, najbrž dobesedno. Ampak daj se skuliraj malo glede vsakdanjih stvari...ko ju boš enkrat sprejela takšna kot sta, bosta tudi ona tebe, kar pomeni, da te ne bosta več ignorirala.

(odgovor članu kamilija)
Neposredna povezava do sporočila: 122
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
15.4.2009 13:28:48   
Pikicapokica6
IZVIRNO SPOROČILO: mika

pIKICA...men se zdi, da sta otroka odpeljala  in nista javila, zato ker kompliciraš za vsako malenkost.

Kajenje je res nesprejemljivo.   moževa teta je prižgala cigaret v svoji kuhinji, ki je velika le par m2, glih tolk da se lahko obrneš. S pupo sva bili pred tem na pediatriji zaradi bronhitisa,tako da smo se v trenutku spakirali domov.

praviš, da se prilagajaš, Omenjaš pa samo kreganje.....pa kak vas ni sram se kregat. Jaz se še nikoli, vsaj zdaj se ne spomnim, v svoji odrasli dobi nisem z nikomer skregala. Kako se sploh lahko spuščate na tak nivouser posted image .

Pišeš tako, kot da si največja revica, ki je nihče ne upošteva. Po prebranem pa daješ občutek, da za vsako stvar pi.zdiš, popolnoma po nepotrebnem....
evo primer....sladkarije...tvoj otrok ne sme lizik, daješ mu pa čokolešnik. A veš, da ima čokolešnik na zobke enak učinek kot lizika? To je nam že v OŠ povedala zobozdravnica....predvidevam da so lizike zarad zobkov problem.

Glej, res je bilo grdo in nesprejemljivo od staršev, da sta izginila z otrokom. Bi znorela, najbrž dobesedno. Ampak daj se skuliraj malo glede vsakdanjih stvari...ko ju boš enkrat sprejela takšna kot sta, bosta tudi ona tebe, kar pomeni, da te ne bosta več ignorirala.


Mika, ne poznaš razmer, niti moje tašče in tasta. Na lep način se ne da NIČ doseči. Kako da se spuščamo na tak nivo? Zato, ker je to najin otrok in imava vso pravico in dolžnost, da ga vzgajava, drugi pa, da to upoštevajo. In ja, prilagajava se samo midva - kot sem že napisala, hišna pravila so njihova stvar, glede vzgoje najinega otroka pa vsekakor ne bova tiho - pa, kot si lahko že prebrala, ne upoštevajo niti osnovnih stvari. Lahko bi v nedogled naštevala, kaj vse se dogaja, pa bi mogoče potem drugače govorila.  IN ne, ne kompliciram za vsako stvar. To kar sem napisala, je v bistvu moja izpoved, tisto, kar me moti in če si dobro prebrala, se sama s taščo zelo malo kregam.  LahKo pa bi bila drugačna in bi se s taščo zapela za vsako stvar. Kam pa bi to prišlo, pa si lahko predstavljaš, glede na to, da mi je tašča že na veliko načinov dala vedeti, da v tej hiši je samo en šef.  Zavedam se, da smo v tuji hiši....In ne, nisem revček, in tudi ne edina, ki ima težave z moževimi starši (vsaj po vseh prebranih zgodbah na forumih), je pa res, da me ne upoštevajo, saj sem za njih le smrklja in jih pač ne bom učila, kako se otroke vzgaja, ker so sami že to dali skozi. Nisem pa prepričana, ali je res boljše vedno biti tiho, tako kot ti praviš - oziroma se nikoli ne skregati. Mogoče imaš srečo, ali pa vzrok tiči nekje drugje....da enostavno požreš svoje prepričanje in prepustiš vzgojo drugim ljudem samo zaradi ljubega miru?
Me zanima, kako dolgo bi ti bila tiho, če bi tašča hodila v tvojo spalnico brskat po omarah, po smeteh, če bi prala cunje tvojega moža, odpirala pokrovke na štedilniku, da se prepriča, da bo sin imel kaj jesti? Lahko naštevam dalje, pa ne bom, ker se ne mislim še bolj oddaljevat od teme. Ne vem, ali so to zate malenkosti? Bi ti mirno gledala, kako te hoče na vsak način zaj......*na tak način, da pritisne ravno tam, kjer najbolj boli - na otroka? Mislim, da ne.....Na prvi pogled so to vse malenkosti, ampak ozadje je drugačno. Kljub vsemu, kaj vse je že počela, ji vsak dan peljem otroka dol, da je lahko malo z njim, ker mislim, da je to edino prav. Ali nisem dovolj fer?
Tukaj bomo samo še cca 6 mesecev, se pravi da bo to skupaj skoraj 3 leta.

(odgovor članu mika)
Neposredna povezava do sporočila: 123
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
15.4.2009 13:41:52   
N.SI
Milka, glede lizike in čokolina obstaja razlika - liziko ližeš, čokolino pa pogoltneš... kar pomeni, da se čokolino (če se lahko tako izrazim) manj časa zadržuje na zobeh... liziko pa prav "valaš" po ustih in ... mah, sem prav proti lizikam!


Pikapokica6, za moje pojme sploh ne kompliciraš, oz. še premalo! Tista fora o prilagajanju ipd. pa, v kolikor vas ne upoštevajo se je pač potrebno seliti... Da bi se prav kregali, nima smisla. Starši so starši. Jih še zdaleč ne opravičujem, a spremenila ne boš nič. Ti boš pa izgubila živce in se še s tvojim kregala... Jaz imam doma podobne primere (v veeeeliiiiko blažji obliki) a moj kar naprej s svojimi starši "diplomatsko"... medtem, ko meni smisel za diplomacijo izgine, ko nekdo preprosto ne dojame po milionih poizkusih razlaganja, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Seveda, sem potem jaz grda... a me briga. Gre za mojega otroka.
Sem ti že napisala, da mojega otroka taki neodgovorni stari starši ne bi več dobili. Da se meni sfuzla, ker je nekomu izpod časti (in samo to mi pada na pamet, zakaj te tašča ni obvestila) javiti ti da pelje otroka nekomu na obisk (da je pozabila mobitel in podobna sranja - se opravičujem na izrazoslovju, a drugače pač ne gre, pa ne pijejo vode).

Drži se in probajta čim prej na svoje...

LP

(odgovor članu mika)
Neposredna povezava do sporočila: 124
   RE: Ali jaz preveč kompliciram??
15.4.2009 14:07:09   
N.SI
IZVIRNO SPOROČILO: Pikicapokica6


Me zanima, kako dolgo bi ti bila tiho, če bi tašča hodila v tvojo spalnico brskat po omarah, po smeteh, če bi prala cunje tvojega moža, odpirala pokrovke na štedilniku, da se prepriča, da bo sin imel kaj jesti? Lahko naštevam dalje, pa ne bom, ker se ne mislim še bolj oddaljevat od teme. Ne vem, ali so to zate malenkosti? Bi ti mirno gledala, kako te hoče na vsak način zaj......*na tak način, da pritisne ravno tam, kjer najbolj boli - na otroka? Mislim, da ne.....Na prvi pogled so to vse malenkosti, ampak ozadje je drugačno. Kljub vsemu, kaj vse je že počela, ji vsak dan peljem otroka dol, da je lahko malo z njim, ker mislim, da je to edino prav. Ali nisem dovolj fer?
Tukaj bomo samo še cca 6 mesecev, se pravi da bo to skupaj skoraj 3 leta.




Ej, obvezno stran!! A tvoj ve za tole?? Hmmm, adijo pamet.

Evo moj primer (in morda ne najboljši primer, kako sem rešila, brez diplomacije, ker se mi je utrgal): Njegovi živijo v istem bloku kot mi (torej, je to za moje pojme, kot če bi živeli v eni hiši). Sva se poročila in šla za 18 dni na poročno potovanje (zgodovino bom izpustila, saj bi imela veeeliko pisati). V košari za perilo je ostala ena moja srajca za preprat in eni njegovi (od mojga) štunfi ter spodnja majica. Torej, nič perila, bi lahko rekli. Ker nisem imela takrat rož, ni bilo potrebe hodit v stanovanje vsak dan. Morda na tri dni malo prezračit in tako sva jima tudi povedala, ter da pobirajo pošto in jo pustijo na mizi.
Ko pridem nazaj, kaj dobim: srajca je bila oprana in zlikana v moji omari (torej je košaro za umazano perilo odpirala, ki je v kopalnici ter mojo omaro), njegovi štunfi zloženi v njegovem regalu!!!! in spodnja majica tudi oprana in zložena na svojem mestu (torej je odpirala omare). Dve knjigi sta bili na mizi v dnevni sobi in ju je pospravila nazaj na knjižne police ter mi zamenjala posteljino v spalnici. Za povrh mi je zložila še spodnje perilo (jaz sem bolj raztrešen tip, in res nimam kot v vojski poparčkano modrce in gate temveč je to vse skupaj - pomešano in se odlično znajdem!). Valda, nisem vedela kaj me čaka. Pridem domov in .... sem izgubila vse živce. Po poročnem se popolnoma neupravičeno začnem stresat na svojega - on tiho in jaz totalno pop...im in pokličem njegove gor. Me prosi naj ne naredim štale a sem mu rekla, da jo očitno en mora, in da mu rada odstopim zadevo. Je bil tih. Prideta gor in ju odpeljem v spalnico. In rečem - pred tastom in mojim: "Tu vidva nimata kaj iskati razen v enem primeru - če pride do požara in je treba reševati koga ali pa v drugih primerih REŠEVANJA!!" (sicer z zelo grdo intonacijo, priznam) Nato sem odprla svoj regal z zloženim spodnim perilom in pred vsemi vn zmetala stvari, nato oprla regal kjer ima moj štunfe in spodnje perilo in ven zmetala stvari. Dol zvlekla posteljnino. In uno oprano srajco potegnila z obešačnika! Vse to brez besed. Odpeljala sem ju v dnevno sobo in rekla: "Tu sta vedno dobrodošla, kot GOSTA!. Vedno bosta dobila kavo, sok, kak kolač, če ga bomo imeli... a stvari, ki se vaju ne tičejo, pustite tam , kjer so!" Poiskala uni dve njigi in ju položila na mizo in pogledala tašto v oči - "A je prav??!" In ju odpeljala v kopalnico in rekla tašči: "Tu lahko opravljata oba potrebo in si umijeta roke! Komot si privoščita milo in brisačo ter wc papir. Za vse ostalo, pa NUJNO VPRAŠAT! In v nobenem pprimeru, razen, če vaju prosiva, nimata po najinem usranem perilu  kaj brskat!"
Priznam, bila sem pasja, do konca. In tašča je jokala ko ne vem kaj. Jaz sem bila še noseča pa sem bila morda zaradi tega bila še bolj hormonsko nastrojena. In tašča se z namo nekaj časa spoloh ni pogovarjala, samo preko sina. In tudi na obisk nekaj časa nista hodila. Smo se zunaj srečevali kot kaki mimoidoči... Zdaj so stvari bolj umirjene - a prav radi se nimamo. Bolj se una dva trudita okol "dajat" vtis, da se super razumemo, ker oba živita za "narod". In jima je samo pomembno, kaj in kako ju drugi vidijo. Ampak, dejstvo pa je, da ob drugih potovanjih, sem usrano perilo najdlla v košari, in mojih stvari ni nihče premikal. Če je stikala, pa ne vem. A me briga. Takrat sem si dala duška...
Morda bi danes naredila kaj drugače, a vidim, da, sedaj ko imava otroka - me ZA VSAKO STVAR VPRAŠATA. Ne zato, ker me imata rada, ampak se bojita, kako bom reagirala in kdo bo vse to slišal ali celo videl. A meni je vseeno iz katerega razloga me sprašujeta - važno, da nič več ne počneta na svojo roko.

(odgovor članu Pikicapokica6)
Neposredna povezava do sporočila: 125
Stran:   <<   < Prejšnja stran  3 4 [5] 6 7   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  3 4 [5] 6 7   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?