Pikicapokica6
|
IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka Tašča pač misli, da si tek nek 'podaljšek', ki je rodil 'njene otroke'. In ker ima ona izkušnje, pa so otroci 'njeni', se ti nimaš kaj spraševati kaj je z otrokom, če je pa z NJO. Bolj ji vidva z možem dopovedujeta, da ni prav nič logično, da se ne bosta sekirala za otroka, če je Z NJO, bolj ona sili, uveljavlja svoj prav in nagaja. Ni dvakrat za reči, da tega ni storila zanalašč, da uveljavlja svojo oblast, svoj prav, ker si nekako v glavi predstavlja, da je tebe treba 'prizemljiti'. Mogoče jo tare prav to, da boste šli na svoje in otroka bo videla manj kot zdaj. Pa sili in dela po svoje. Na vsak način ima ona neke pravice, da dela s tvojim otrokom po svoji glavi. Ne bi ji škodovalo, če bi prebrala ta mnenja. Mogoče bi ji celo pomagala. Kajti če bi dopustila, da se ji zasveti v zaslepljeni glavi, bi bila srečnejša. Če bi upoštevala, da si ti mati tega otroka in ne ona in da je treba zato tudi kdaj kaj požreti in narediti drugače, kot se njej zdi prav, potem bi ji vidva z možem bolj zaupala in bili bi bolj sproščeni in večkrat in bolj bi lahko uživala v družbi otroka. Sama sebi škoduje, če trmasto uveljavlja neke lastninske in 'starejši so modrejši' pravice. Sploh na tako brezobziren način. Če so vsti trije izginili (po možnosti še brez otroškega sedeža) in jih tako dolgo ni bilo, bi človek res lahko sklepal na hude stvari. Tako pa je gospa uživala z otrokom in s prijatelji in se počutila spet mlado in na konju. Zdi se mi, da ima tvoja tašča podoben problem kot ronjina tašča, ki si je malo ronjo enostavno hotela kar prisvojiti, ko jo je nosila stran od vseh, da si je kje na samem lahko predstavljala, da je to njen otrok. Tašča potrebuje druge izive v življenju. Naj se vpiše v kakšno tretjo univerzo, mogoče kakšno umetnostno zgodovino, bo hodila na potovanja... Skratka, potrebuje nekaj drugega, ne pa na silo poustvarja okoliščine, ko je bila ona mlada in je imela male otroke. Vijoličarka, zelo si zadela mojo taščo. Je zelo naspidiran človek, vedno v pogonu. Vem, da si prisvaja oz. si vsaj skuša prisvajati otroka, ko nisva zraven. Sem že marsikaj slišala, pa tudi sam otrok mi že kaj pove. Vedno nekaj sili jesti, piti, ukazuje in če koga sreča, razlaga, da je to njena ljubica. In take ima. V javnosti se obnaša, kot bi bil to njen otrok. To vem. Ampak sem se nehala sekirat, ker NIKOLI ne more biti to njen otrok, pa če si še tako zelo želi. Tudi ne hujskam otroka proti njej, niti ne govorim grdo o njej. Meni največ pomeni, da ko pridem domov, pa tudi če me samo eno uro ni, priteče k meni in vpije "mami, mami". Drugega ne potrebujem. Na začetku sem težko živela z njo, zdaj sem se navadila, ampak se morava ves čas boriti, da najina obvelja. Pa še to za najinim hrbtom naredi velikokrat ravno drugače. Ampak tast ne upa, nič ji pa tud ne reče ali nasprotuje. Potem mi bi ronja lahko marsikaj svetovala....Priznam, da sem veliko zaradi nje prejokala na začetku in se presekirala, ker je tako očitno pokazala, da sem za njo le smrklja. Ampak sem to prerasla. Verjetno ji bomo za naslednji rojstni dan kupili psa . Ga bo zdresirala v nulo, to garantiram
|