kekec in mojca
|
Punce, jaz bom znorela. Res. Zmeraj sem nekak zaupala naši P oz. vsem tem nadomestnim, zdaj pa... ne vem več, kaj si naj mislim. Moj Kekec v bistvu ni bil zdrav skupaj niti teden dni že od februarja naprej. Oz. januarja. Najprej se je začelo s prehladom in kašljanjem, nadaljevalo se je na uhice, kjer je dežurna pediatrinja ugotovila, da ima v ušesih črne čepke. Dobil je antibiotične kapljice. Čez tri dni smo morali k osebni pediatrinji, ki je rekla, da s temi kapljicami ne bomo nič rešili, ampak bo potreben antibiotik. Ni pa vidla nobenih čepkov. Pojedel je AB, vmes je še dobil celo vročino, tako da smo AB morali zamenjat. Nato je bil teden dni bilo ok, nakar je spet začel jamrat, da ga bolijo ušesa. Šla sva nazaj, poslali so nas na ORL, dobil je AB in iz ušes so potegnili - ne boste verjeli - črne čepke. Ugotovili so, da ima povečano žrelnico. Od takrat naprej je neprestano pokašljeval. Vmes sva ga z možem 2x peljala k pediatrinji, bili sta dve različni, ki sta trdili, da gre za virus in da ima nekaj na mandljih, da pa to še ni za AB. Nobenega laboratorija, nič... Ena P je svetovala, naj gremo na morje, da mu bo to koristilo, pa smo ji povedali, da smo zaradi njegovega kašljanja in slabega sluha (mimogrede, še slabše sliši oz. določenih stvari sploh ne!) ravno prišli en dan prej domov, ker se je stanje samo še slabšalo. Odgovor (ob tem, da je mali ves čas suho pokašljeval in ga je ona slišala) je bil, da so pljuča čista in da je očitno fasal en virus in da to lahko traja še dva ali tri mesece. Aja, to je pa potem ok, če niti govorit ne more vredu? Baje je nekaj imel na mandeljih, ampak še ne dovolj, da bi dobil AB (besede zdravnice). Morda bo zdaj zvenelo, da forsiram AB - ne, sploh ne, vesela sem, če jih ne rabi jemat. Ampak, naj vzamejo bris grla ali pa ga pošljejo na pregled, če se zadeva tako dolgo vleče... Naredila je preizkus sluha, sedela je en meter proč od njega in mu šepetala. Mali je seveda vse slišal. Ko sem sama delala ta preizkus, sem stala konkretno dlje in govorila enako glasno kot ona, pa ni slišal pol stvari. In to takšnih, na katere VEDNO trzne. Spraševala sem ga, če bi morda jedel čokolado, ali mu grem kupit sladoled, on pa meni odgovarjal - mamica, ne slišim te, kaj si rekla? Včasih je bil tiho, ali pa odgovoril na vprašanje čisto mimo. Tudi ko sem ga kdaj poklicala, se sploh ni odzval. Tale pediatrinja pa naredi preizkus iz enega m in se z rezultati zadovolji ter naju prepričuje, da je z njim vse ok. Očitno ni, če je danes ob nenehnem kašljanju, slabem sluhu še zakuhal in začel bruhat. Predvidevam, da ima angino. MM ga je trenutno peljal k dežurnemu in samo čakam, kaj bodo rekli. Res sem jezna, ker imam občutek, da nas sploh ne jemljejo resno. Veliko smo pri zdravniku, ampak verjemite mi, da si ne zmišljujem bolezni. Zmeraj grem tja šele, ko zares vidim, da je bolan, ne pa za vsak najmanjši kihec. Ampak bolana sta pa oba nonstop - če ne eden, pa drugi. Sama bi najraje imela zdrave otroke in včasih se mi zdi, da me že vsi postrani gledajo, ko rečem, da je kateri od mojih otrok bolan. In kaj naj rečem za tamalega? Že tretji teden ima drisko. Ne zmerja, enkrat se pokaka čisto ok, naslednjič ima ob dobro formiranem blatu zraven sluz, spet tretjič ima samo pobarvano pleničko... In baje je tudi to normalno. Pred prazniki je bil 2 x v vrtcu. Prvič v ponedeljek, pa je vzgojiteljica možu takoj, ko je prišel, povedala, da ima mali drisko. Naju je skoraj kap, ker sva mislila, da je po tednu dni ok in da je zdrav. Zadržala sva ga doma, vmes je enkrat driskal, potem spet ne... in na koncu, je bil 2 dni že čisto ok, ko sva ga dala v petek v vrtec, pa je vzgojiteljica rekla, da ima spet drisko. In tako se vleče še zdaj. Bili smo že 2x pri P, pa vsakič pove, da mora biti na mlečni dieti in da je to čisto ok. Pazimo, kaj mu dajemo za jest, da dovolj pije, pri meni se še doji... Uh, zdaj sem se spihala. Drugače zaupam naši P, ampak ko je ni in so tu druge, nadomestne P, pa mi je vedno tako zoprno...
_____________________________
Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog.
|