Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: picola1
Večkrat slišim starše rečt:pa dej bod priden al pa zakaj si porden? Kako naj otrok ve, o čem točno govoriš?
Sama po moje nikdar še v svoji zgodovini govorilnih ur nisem rekla staršu, da je njegov otrok priden ali poreden. Meni osebno ta izraz ni blizu, iz zgoraj omenjenih razlogov. Zelo zelo rada povem vse, kar je na otroku dobrega in to tudi zelo obvladam - ne le povedat, ampak otroka vidim čist vsakega kot pozitivnega v svoji duši, se že potrudim, da najdem ogromno tega v vsakemu. Če tega ne bi zmogla, bi trpela. Tako pa je meni še vedno v razredu zelo lepo, ker otroci vedo, da jih imam rada, tako da mi to vračajo.
Tale primerjava z alkoholiki je fajn. Zelo fajn. meni se res zdi strogo permisivna vzgoja neke vrste alkoholizem z enakimi posledicami, ki vodijo v katastrofo. Ker je tega tako zelo veliko, kot v sloveniji pijanstva, pa ker sem na nek način žrtev le tega(saj v končni fazi otrok ugotovi, da četudi mu doma vse pustijo, mu jaz ne bom), s emi zdi smiselno opozarjat na tovrstni problem. Čist zihr. Zato to počnem. Pa reci, če ni res, da se večina staršev ne zaveda obsežnosti tega problema???
NImam pa nobene paranoje po kontroliranju. Me pa starši silijo v to, da moram vedeti za vsako sekundo dneva o vsakem otroku, kaj je počel, rekel ali "mislil". Ne boš verjela kakšni strašni pritiski so v naši stroki glede tega. Pri nas ne hodimo več ne na odmore, pa komajda na wc sem pa tja kakšen dan. Mi smo tisti, ki smo kontrolirani in vsako naše dejanje, tako da smo z leti ugotovili, da se moramo zaščiti. Ne samo, da plačujemo zavarovanja za odgovornost, ker nikdar ne veš, kdo se bo nate spravil, ker si morda naredil psihično škodo, ko si ne vem kaj že napisal na tablo ali otroku rekel, ampak se moramo zavarovati z zapisovanjem vsega, trojnim kontroliranjem na ravni šol, birokratizmom, ter še vsem mogočim. Tega pred leti ni bilo. Vedeli smo, da je nesreča v šoli samo nesreča, da če je nekdo nekaj resno hudega naredil, da je bilo ok, če je bil resno kregan ali če je moral škodo popraviti ali plačati. Danes ni nič več ok. Ne da mi kontroliramo, mi smo tisti, ki so kontrolirani in se moramo za vsak pasji kaki zagovarjat. Tukaj se s tabo ne strinjam. V šoli se ne izvaja kontrola zaradi kontrolfeekovstva, ampak moramo otroke neprestano motivirat in zabavat. Ja, to pa počnemo. Motiviramo in motiviramo in zabavamo in zabavamo.... ker drugega načina, da sploh kaj sicer sodelujejo ni. Učitelji pa imamo interes in nalogo otroke nekaj naučit.
Lahko pa res naredimo tako, kot pravi bumerang, pa veselo prav potiho odpredavamo svoje, nas nič ne briga, a kdo posluša ali ne, pa veselo sprašujemo potem. No, temu se pa reče imeti vse na špagci. To je izsiljevanje učencev in staršev. Čist zakonsko dovoljeno. KOntrola. Pa vendar smo učitelji ljudje, pa še kar zabavamo in motiviramo, pa poskušamo na tistoč in en način otroku razložiti da bo ja razumel..... Ne, ne strinjam se s tvojo tezo o kontroli. Ravno obratno je. Če bi šla med učitelje enkrat sedet na ene seminarje, katerekoli že hočeš, bi ugotovila, da je ni bolj pohlevne populacije na splošno (jaz tukaj ven štrlim, ker se vedno bunim, ampak nas je bolj malo takih), ki bi se bila pripravljena bolj prilagajat drugim, celemu svetu, kot so učitelji. Sram me je zanje v tem pogledu, ampak je ni.
|
Natisni
kot tole verjet.
