|
tintara -> RE: december 09 (20.11.2009 21:14:50)
|
Ku, ku spet sem tu.
Ja, Kleopatra, tako gre to. Jaz bi sicer lahko ostala v P, sam kaj ko sta še dva otroka doma, pa tudi cel mesec je dolga (res pa da sem takrat mislila, da bo hitreje) in bi se meni zmešal. Ampak priznam, da težko odidem od VAneta. Če gleda, pa sloh ne morem it. Ma, komaj čakam. Mali je danes spet poskusil pri meni jesti in ga vidim, da fuul bolj uživa, kot pa pri hranjenju po cuclju. Mene gleda in je in se potem še crklja ter seveda zaspi, po cuclju pa nekako ni preveč zainbteresiran. Saj poje, samo okolica ga ne zanima takrat. Ne vem, saj morda bluzim in vidim nekaj, kar pač želim videt... So pa naju tudi sestre pohavlile, da nama lepo gre - seveda, meni je 100% drugače, kot pri GAšperju, ko mi sploh ni bilo jasno, ali bom znala ali ne in sem bila čisto premalo samozavestna (no, saj večinoma sem taka). Zdaj pa vem, da obvladam sceno, Vane jo pa potem tudi. Danes smo ga natehtali za 20 ml podoj, čeprav pojedel je več, sam je šlo še pred tehtanjem kar nekaj nazaj ven.
Zdaj so mu zamejali AB in ga dobiva po flaši in je očitno fuul grenak, ter imajo ful probleme, ker ga noče jesti. Mislim, da mu ga bodo kmal po sondi notri sipal.
Mi je pisala Ninča: pravi, da bo Matevž ves čas na intenzivni še, da delajo še nekaj preiskav, ampak da verjetno prideta v pon domov. Hrani ga po flaški, ker baje ne podpirajo sestre dojenja - ja, včasih je težko, ker si odvisen od mnenja in želja sester. Poje ji pa že kar veliko, super!!
Joj, Ninča, res ti želim, da prideta v pon domov in da se nato lahko stiskata in stiskata in se navajata drug na drugega.
Priznam, danes, ko sme se peljala v Lj, sem gledala mamice, ko so po sončku šibale naokoli z vozički in se mi je kar milo storilo. Včasih sem polna optimizma, včasih me pa tako hitro zvije. Brrr, slabe misli stran.
Joj, pa ko vas poslušam, nosečke, saj sem vesela, da je VAne že zunaj, da vem, da je OK, da smo cuker že poštimal... Sam mi je pa ful čudno, ker ni več brc... Danes, ko sme šla proti P, me je stisnilo, ker sem (nimam pojma kaj mi je bilo) se spomnila, da me dojenček že ful dolg ni brcnil in sem se ustrašila, da je kaj narobe. No, saj naslednji trenutek sme se spomnila, da ga ni več v trebuhu in me ne more več brcat, sam prva je bila pa panika na vrsti. Prav lepo je videt trebuhe....
Aja, pa da vam povem (za kasneje): jaz zaenkrat nimam nobenih stranskih učinkov cepiva (no, edino koleno me je bolelo - sklep, kake par ur)- Ne vem ali od cepiva - verjetno, ker me sicer ne. Roka me boli, če jo fejst pritisnem, normalno pa nič ne čutim.
Takole, mejte se. Uživajte, T
|
|
|
|