kpmk
|
IZVIRNO SPOROČILO: malcekvita
drage nosečke in mamice,
z Jakobom sva prišla domov v petek in zdaj se poskušamo počasi ufurat v novo sceno...  prejle sem vam napisala en ful dolg post, res je da sem ga pisala dalj časa z daljšimi prekinitvami vmes, ker je tukaj moj dragi sinček, ki rabi mojo pozornost (dojenje, previjanje, podiranje kupčka, ipd).
pa dejmo provat, če bo tokrat kej več sreče 
Porodna zgodba: drage moje, tiste, ki še čakate na dan D, želim vam, da bi imele tako zlato babco, kot sem jo imela jaz! Moja izkušnja iz porodne sobe presega vsa moja pričakovanja in to v pozitivnem smislu!
Začelo se je prejšnji teden z rahlimi, nerednimi popadki. V nedeljo smo imeli obiske, od mojega dragega teta je prišla in mi razlagala, kako zgledajo popadki. Pa odgovorim, da mislim, da vem, ker ga ravno čutim... Pa so se mi vsi smejali, mi niso verjeli . Ponoči iz nedelje na ponedeljek, sem se večkrat zbudila zaradi takih menstrualnih krčev, ki so bili neredni. V ponedeljek zjutraj pa so se kar gostili na 5, 7, 3 minute. Moj  ni vedel, ali naj gre v službo al naj me pelje v porodnišnico. Pa sem mu rekla naj gre kar delat, ker to verjetno ni to, ker se da lepo zdržat . Ob 8.30 sem ga klicala, da naj me vseeno pride iskat, da bi se šla vseeeno pokazat. Sprejela me je čudovita babca Nataša Likar, ki je tudi vodila moj porod. Ugotovila je, da se gre zares... Vprašala me je, če mie lahko klistira in pobrije in sem seveda privolila, ker se mi zdi, da je vseeno fajn če je na porodni mizi čisto kolikor je to mogoče. ( mimogrede za klistiranje sem bila hvaležna, ker sem dobila še isto noč hude hemoroide in vesela sem bla, da mi ni bllo treba it kakat naslednji dan  ). Odločila sem se za klasičen porod, ker se je dalo popadke zdržat, edino, česar me je bilo strah je bilo to, da me bojo mogoče morali rezat in šivat tam spodaj... Babca je ugotovila, da je postal maternični vrat trd in da se ne odpiram več. Tako smo čakali do 12h in ko ni bilo napredka (pomoje zaradi moje nesproščenosti), sem se odločila za EA. Porod je spet lepo napredoval, jaz sem se sprostila, popadke sem čutila, lulike pa ne, kar mi je blo najbolj važno . Ob 18.32 je iz mene skočila ena mehka kepica in naš Jakob je pokazal sposobnosti svojih glasilk . Midva z sva se od sreče zjokala. Po porodu je prišel še zdravnik in ugotovil, da šivanje ne bo potrebno, ker ni bilo rezanja, ni bilo niti raztrganin. Še en razlog za veselje! Dragi je z nama z Jakobom ostal v porodni sobi še tri ure, kolikor sva z malim bila na opazovanju, potem je pa moral domov, midva pa na oddelek.
Z ekipo v porodni sobi sem bila prezadovoljna. Res. Na oddelkiu, pa je zgodba malo drugačna... Sestre (nekatere) so tako naveličane sebe in svojega poklica, da je kr hudo. Tam ti pokaže, kje je zvonec, na katerega pozvoni, če kaj rabiš, ampak boljše da ne prevečjrat... Ti si tam s svojim malim bitjecem, ki je popolnoma odvisno od tebe, ti pa ne veš kaj naj narediš z njim... No jao tem ne bom preveč pisala, ker sem nad oddelčnimi sestrami resnično razočarana! Nekatere so bile prva liga, sam jih ni bilo prevečkrat v službi, ko sem bla jst tam...
Zdaj smo mala družinica, končno skupaj doma in gremo novim izzivom nasproti.  Zdaj se moram posvetit svojemu dragemu sinčku. Uživajte še zadnje dneve nosečnosti, kajti potem vas spet čakajo novi, lepi časi.
pa pa drage moje, se še kaj oglasim, ko bo cajt to dopuščal seveda
Tole je pa tko lepa zgodbica, da me je res ganil in res res komaj čakam, da bom tudi jaz imela p.zgodbo
super, super
_____________________________
... prvi zaklad.... 12.4.2009...
... drugi zaklad .... 29.9.2010...
|
Natisni
....imaš prav morda je res to, sam jst mam vedno slab urin, pa veš kaj mene zelo muči...imam namreč odpor do javnih stranišč in jst tam ko moram it v bolnici lulat, se že itak moram full psihično pripravit, potem pa še komaj spravim par kapljic iz sebe, četudi me zelo tišči
...in kako naj jst potem dam srednji curek, če ga ni
Ne vem no, pa zdej sem dobla eno kremo ko si jo moram 7 večerov zaporedoma dajati v nožnico, nato pa še svečke
in mlade mamice! 
. Kako bo šele fajn, ko bom čez cca 14 dni sedela in vam pisala, v posteljici pa bo spančkala najina Ela 
. Pa komaj čakam, da se bomo poleti vsi trije skopani in sveži vlegli na najino posteljo, se božali in lubčkali ... joj, kako bo lepo! 
, 
.
) pol pa spat,.... jutri pa spet ctg vP. 
