Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: GORMITI
Tako sem že včasih zafrustrirana, da ne vem več, kako se naj poberem. Ko pogledam okrog sebe, vidim, da vsi ljudje (znanci, prijatelji) živijo veliko bolje od mene. Bila sem odličnjakinja v OŠ in SŠ, doštudirala sem, imam službo, kjer plača sicer ni ravno bleščeča, je pa redna. Moj mož ima manjšo plačo kot jaz, ampak tudi ne tako nizke. Skupaj imava na mesec 1.700 evrov neto.
Ne izhajava iz finančno premožnih družin, zato nisva in ne dobivava nobene pomoči od staršev, res popolnoma nič. Imava dva majhna otroka.
Ampak težko živimo v tem času. Imamo dvosobno stanovanje, za katero mesečno plačujemo 500 evrov obrok kredita (še 15 let). Ne zapravljamo denarja, ne hodimo na pijače, ne kadimo itd...vse zapravimo za hrano, oblačila in ostalo za otroke, midva si že en čas ne kupiva nič za oblečt.
Vse po vrsti naju heca: računalnik bo vsak čas "zružil", z avtom imamo nonštop stroške, stanovanje bi morali obnoviti, itd....vsak mesec sva v minusu nekje 200-300 evrov, potem to drug mesec pokrije plača....V bistvu životarimo, ne moremo si nič privoščit, da bi šli npr. za en teden v toplice...gremo le 1x na leto na morje za en teden.
Hočem povedat, da vse moje prijateljice iz šole npr. in znanci, sosedje zraven mene, ki so nekje toliko stari kot jaz, živijo boljše življenje, eden od njiju zasluži več, imajo boljše službe, nekaterim pa očitno toliko starši pomagajo, ker sicer ne vem, kako bi lahko tako živeli. Vsi imajo hiše, ali si zidajo, midva ne moreva niti zemlje kupit, kaj šele hiše...
Skratka, kako vi gledate na to? Mene že včasih daje depresija in ne znam iz te krize. Moj mož je še bolj depresiven zaradi tega, saj veste, da moški takšne stvari še težje prenašajo.
za realno življenje sploh ni pomembno, kakšen faks, magisterij, srednjo šolo imaš, ker je pomembna iznajdljivost in poznanstvo pravih ljudi, ki ti morda odprejo pravo stopničko.
naučita se delovati s tistim, kar imata in ne s tistim, kar imajo drugi. nekaj ti povem. v 21. stoletju imajo vse hiše centralno, pri nas doma je še danes nimamo. in se zim vedno bojim, ker me zebe. vendar si vedno tako naredim, da mi je toplo in lepo. hiša je drugače znotraj urejena in ni podrtija, vendar pogrešam centralno. ker ne kurimo povsod. za vsak dan imam denar, imam ga tudi, da si kaj kupim za dušo, pa bodisi so to čevlji, cota ali pa čokolada. vendar se ne obremenjujem kaj dosti. če bi z glavo butala vsak dan v zid po centralni, drugi imajo pa poleg centralne še bazen parkiran pred hišo, bi vsak dan znova živela svoje življenje nezadovoljno in nesrečno (pa pustimo določene dogodke, ki jim je prekrižala pot višja sila). vse preveč ljudi se žene za materialnimi dobrinami, pozabljajo pa nase, na pristne odnose, na ljubezen. živeti je treba za vsak trenutek, za vsak dan in ne za par let naprej, če niti za minuto, sekundo naprej ne vemo, kaj bo.
se pa strinjam, da je malo drugače, če imaš otroke. vendar, če pogledam mojo sestro, ki ima štiri otroke, rojeni so od letnika 1982 do 1996, vmes je bil desc še brez službe, pa moram reči, da je kdaj pa kdaj bolje živela z materialnimi dobrinami kot sama (npr. od dveh pralnih strojev, pomivalnega stroja, katerega sama še danes nimam, vendar mi pomivanje na roko ne predstavlja nobenih težav in še in še. delala pa kot prodajalka, katera ni imela direktorske plače.
tko, meni pač ni toliko za materialne dobrine in me zato tudi ne ganejo razne vile, dobri avti itd., ker delujem vedno s tem, kar imam. in sem zadovoljna. nisem bogata, nisem revna.
ne pozabita pa, da je ničkoliko tudi takih, ki ima pred hišo dober avto, pa imajo zato hladilnik prazen in neplačane položnice. imajo materialne dobrine za na zunanji pogled, pa nimajo potem denarja za odplačevanje kreditov itd. včasih je potrebno pogledati tudi v zakulisje, da pri tistemu, ki navzven zgleda, da mu nič ne primanjkuje, da je temu res tako.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
In tudi upam, da se nihče ne bo. Zaradi mene naj taka firma kar propade, ker halo, tako izkoriščanje? 
. 
. Nekdo drug si bo pa lite feltne kupil
. Vsak po svoje... 
vsa statistika, pa ti pocrkajo poizkusne živalce,... takrat ni ne duha ne sluha o veselju in je malo težje tako gledat
, pa recesija gor ali dol. Jaz včasih pomislim na vse, ki ne morejo zanosit, kadar me že 10tič v noči zbudita in se mi seveda ne da... pa se potem nasmejem in mi je lažje vstat
