ronja
|
Saj ne mislim, da vas nima rad, vas ima, ampak ne tako zelo kot ti svoje, to pa gotovo. On vas ima sicer rad svojih 100%, največ, kot je on zmožen, vendar mislim, da si ti zmožen več, pač svojih 100%, ki so absolutno gledano verjetno večji... Je pa tvoj fotr en mičkeno podoben moji mami s temi svojimi obdobji tega in onega . Samo da ona ni bila tako drastična, nas ni nikoli zapustila, med drugim , samo ima pa svoja obdobja... Drugače pa dosti starih staršev tako reagira: moja mami je vsakič presenečena, kako je luštno z Ronjo (in mi to tudi zelo presenečeno pove, kako je to super otrok, pa kako je lahko z njo, pa se da vse zmenit, pa sploh nmi problematična, itd... naše babice jo vedno na veliko hvalijo, se prav vprašam kaki gavnarji smo bli mi, e je tale moj divjak tak angelček ), potem se pa spet 14 dni ne spomni, pa nima časa, pa včasih mine lepo mesec... Ampak vem, da jo ima zelo rada, samo kadar nisi z nekom, pozabiš, da je tako lepo. Oče je pa isti, samo da je on tak, ko smo mi tam naobisku . Pravi, da se ne zna igrat s tamalo - pa mu čisto lepo gre, če se mu da . Se pa malo boji in potem se poči pred tv in tamala valjda "zbeži" dol iz kavča in k nama in pravi, "noče bit pri meni, hoče k vama". ja, itak, če pa ji je dolgčas! potem ko pa gremo v ned. zvečer nazaj domov, pa je ves žalosten, "a zdaj jo bosta pa kar odpeljala" Hecni so, ni kej . Tast ma tudi ful rad svoje vnuke, ampak tudi pravi, da je njemu ena doza dovolj, pri Ronji še ni bilo tako, da bi mel dovolj, ampak kadar grejo pa na obisk k nečakoma, kamor se ne splača za manj kot 1 dan (ker so daleč doma), pa je tudi že ves živčen, ker nima kaj počet... Pri nas je še z bratom podobno - po moje se enostavno ne spomnijo, majo svojih stvari polno glavo... Ko so v situaciji, jim je fajn, sicer imajo pa svoje življenje in ne mislijo na vnuke, nečake,... boljše to kot pa da nimajo svojega življenja . Ampak zato se tebi to ne more zgodit, ker v tvoji glavi in življenju pa so tvoji otroci, vedno...
|