ronja
|
harley, mislim, da ni dolgoletnega para, ki se ne bi en drugega že ornk razočarala. To je del življenja in hkrati gonilna sila, ker nam da motivacijo, da se spremenimo na boljše. In tudi mame v normalnih družinah nimamo podpore 24/7 vse dni v letu. Nekatere imajo može, ki delajo drugje, se veliko vozijo ali so bogvezakaj veliko odsotni (poglej temo mame, ki ste veliko same, koliko se jih je javilo...) Tudi niso vsi moški taki, da bi do onemoglosti razvajali svoje drage nosečke. Dosti jih ima poln kufer svoje drage s svojimi hormonskimi izpadi in marsikateri tudi to nedvoumno pove; do zdaj sem bila 3x noseča in ti rečem, da vsakič, ko smo se pogovarjale, se jih je našlo kar precej, ki so kdaj napisale, da še same sebe ne morejo, da so se na žive in mrtve skregale s svojimi dragimi... Tak da se marsikatera med nosečnostjo vpraša, če ne bi bilo lažje brez (vsaj kolikor sem jaz govorila z njimi...) To, kar učijo, je ideal. Realnost je pa lahko precej daleč stran.(tudi, če je očka zraven mamice v MŠ - ampak te razumem, sama sem se dostikrat vprašala, kako mora bit tistim mamicam, ki so prihajale same na MŠ, ker večina je bilo parov...) važno da taščin nasvet, da je treba poskrbet za svojo srečo učinkuje, No, vidiš, tu se pa strinjam s tvojo taščo - vsekakor je treba poskrbet za svojo srečo. Ampak res srečen ne moreš bit, če nekdo, ki ga imaš rad, trpi. In če si z nekom 4 leta in pol, ga imaš rad, vsaj malo, vsekakor. Tako da bi se o njegovi iskreni sreči dalo debatirat. Ampak tudi če je zelo zelo srečen (kar je recimo možno, ker je še sveže zaljubljen) - povej, kaj bi ti izbrala: tega otroka, ki ga nosiš ali novega fanta? Če bi imela na izbiro... no, vidiš, imaš to, kar si želiš, ni res? On pa ima tisto drugo... Zakaj bi mu torej zamerila? Še vedno je mogoče, da bo dober očka, pač ne bosta živela skupaj, saj to zdaj ni več tako nenavadno... Zame tudi taki moški niso pokveke - so pa strahopetni, to ja, ne bi si želela, da bi se moj lubi kdaj izkazal za takega. Ampak po svoje pa razumem moške, da je njim nosečnost nekaj precej manj otipljivega kot nam - in se ne zavedajo, da prihaja otrok. Zato sodit po njegovih odzivih zdaj ni realno. Pa še šok je, ker nista načrtovala otroka in še ni tako dolgo od tega. Mogoče se bo čisto lepo unesel in skrbel za svojega otroka najboljše, kot bo lahko, glede na to, da nista skup. Zato daj času čas, ne obsodi ga takoj na vislice, ker bo samo tebi težje. Navsezadnje ga imaš še rada... Ni ravnal plemenito, ni ravnal prav, ampak vsi kdaj naredimo bedarije in čisto vsi se zaljubimo kdaj v nepravem trenutku. Tebi bo lažje, če boš nanj gledala tako, pa otroku tudi, če se ne bosta vidva gledala kot pes in mačka... kalbo, pa koliko otrok boš moral naredit, da boš videl, da ti nisi tvoj fotr in nikoli ne boš! Ti boš tak, kot boš ti hotel bit, nobeni geni ti ne morejo rečt, da zapusti svoje otroke (rečejo ti lahko kvečjemu obratno, ker obstaja tudi očetovski nagon, ki tudi ni švoh, čeprav ni tako močan kot materinski).
|