felix7
|
IZVIRNO SPOROČILO: KOKICA32
Kako kaj marčevke moje? Koliko vas je še 2 v 1? Ne več veliko, ne? Smo ostale poskrbele, ko se nismo pravil držale, ne? 
Pa, da pripopam še mojo porodno zgodbo:
Moja porodna zgodba Bila je noč iz 26. na 27.02.2009. Ob cca 02. uri zjutraj sem vstala in odšla kot vedno na stranišče. Toaletni papir je bil obarvan z roza barvo, hkrati pa sem v spodnjem delu trebuha občutila rahle krče, ki so bili podobni menstrualnim. Malo se mi je svitalo, da se je mogoče res že kaj začelo premikati »tam spodaj«, vendar bilo je še prehitro, saj sem bila noseča polnih 37. tednov. Moj predviden datuma poroda pa je šele 20.03.2009. Legla sem nazaj a ne za dolgo, ker so se krči še nadaljevali, prav tako je bil izcedek vedno bolj rdeče obarvan. Spomnila sem se besed, da je potrebno v primeru krvavitve takoj v porodnišnico. Zato sem ob 04.30 uri zbudila Dominika in mu rekla, da morava iti. On« Kam? A je treba Bučko (psičko) lulat peljati?« Jaz:« Ne, v porodnišnico morava. Krvavim!« V mb. porodnišnico sva prispela ob 05.30 uri, kjer so me po pregledu (krvavitev in 1 cm odprta) odpeljali v porodno sobo št. 6. Sobo, ki je baje njihova najboljša, saj ima radio s CD predvajalnikom, gugalnik, blazine, žogo,… sem tako zasedla ob 05.45 uri in je bila moja do ….? Razen radia in gugalnika nisem koristila prav ničesar. Popadki so se nadaljevali na cca 3-2 minute, zato so me priključili na CTG in sem tako ostala večino časa, le da so me na WC parkrat vmes spustili. Prav sem še vedno krvavela. Ob 12h so ugotovili, da sem odprta 2 cm. Torej 1 cm sem se odpirala 6 ur!!!! Uffffffffffff!!! Ob 14 h so mi pričeli dodajati umetne popadke, najprej 4 kapljice na uro, potem pogosteje. To so bile bolečine. Ob 17 h sem bila odprta 3 cm, ob 19.45 uri mi je pričela odtekati plodovnica, ki pa ni popolnoma odtekla, zato mi je dr. Peter Janko ob 23.30h lastnoročno predrl »mehur«. Popadki so postajali močnejši, intenzivnejši, pogostejši, neznosni. Z glavo sem se zarivala v vzglavnik, ker se mi je zdelo, da pomaga. Dihala sem in dihala…vsak popadek tako….Pa ne vem, če to dihanje sploh kaj pomaga…Le zamotilo me je ob vsakem posameznem popadku. Na delo je prišla dipl. babica Mojca Videnšek, ki je bila ob meni do konca. Na tem mestu bi ji rada izrekla velikooo pohvalo, saj je bila res ena A. Prav tako je bil ves čas ob meni moj partner Dominik. Zelo mi je pomagal in ne vem kaj bi brez njega. Spodbujal me je in mi dajal vodo, ter me z hladnimi obkladki zmakal po razgretem telesu. Res, ne vem, kaj bi, če bi bila takrat v porodni sobi sama. Hvala Dominik! No, in končno se je začelo res najhujše in prav tako tudi končalo. V soboto 28.02.2009 ob 01.25 uri se nama je rodil prvi otrok- Valentin , ki je bil težek 2990 g in velik 48,5 cm. Moje skoraj 24 urno trpljenje se je tako končalo in rodil se je še en Slovenec.
Kokica, hvala tudi za tvojo izkušnjo 
_____________________________
Postati mama, in to še na materinski dan, je čudovito.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
