Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: julam
Jasna, vse, kar napišeš o svojem počutju je, kot bi brala sebe. neverjetno. Mogoče se pa res srečava, bi bilo fino enkrat za spremembo imet eno "znanko" v P.
 Ja, bi bilo fino. Že v prejšnji nosečnosti smo se hecali kdo bo s kom cimra, pa je naneslo, da sva bile res dve isti dan naročeni za sprožitev poroda. Sva se preko ZS opisale, da bi se našli... pa je mene prijelo samo od sebe že prej ponoči. In sva bili v sosednjih soba nato, pa srečali sva se na UZ kolkov, ko so jih imeli naši bebiji, ampak to sva ugotovili katera je katera šele potem, ko sva bile že doma.
Drugače pa se tudi jaz ne zavedam, da sem tik pred porodom, da se bo življenje zopet spremenilo 100 na uro (preden se ne navadimo na nov "red", na novosti, ki nam jih bo naša pupi prinesla). Kar stisne me ob misli na porod, na novega člana... kar nekako nisem pripravljena. Ne psihično, ne fizično, ampak to ne bi bila tudi če bi lahko podaljšala za 2 meseca. Pa ko gledam sinka se sprašujem, če bom fer do obeh. Da se bom obema posvečala enako... sedaj ima Jure najino 100% pozornost, kaj pa potem... saj vem, da se ljubezen množi, ampak kar ne vem kako bo. In vsak dan ko vstanem še v enem kosu, si zaželim, da vsaj še kakšen dan ne bi šla rodit.
|
Natisni
. V bistvu razmišljam, kaj vse nas čaka drug teden in sploh ne dojemam, da bom verjetno
