Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: picola1 IZVIRNO SPOROČILO: Gina Npr. če se otrok igra z avtki, pa en avto prileti vate, a poveš ta malemu, da to ni ok, pa se ti mora opravičit? ODg: Odvisno od situacije. V vsakem primeru bi želela da pride do mene in me gleda medtem ko se pogovarjava. Če bi šlo za mirno igro, ap bi se slučajno zgodilo, bi mu razložila, da me boli in da se je treba igrat tako, da avtomobilčki ne letijo okrog. Pričakovala bi, da se mi opraviči. Če bi bilo vse skupaj iz preveč nasilne igre, pa neobzira na okolico, bi mu razložila, da se te reči nikdar ne počno na tak način, da avtomobilčki okrog letijo in bi mu avtomobilček vzela, igrat bi se moral iti nekaj drugega. Ali pa npr. če otrok noče od mize, ker se nekaj igra, vam se pa mudi nekam, pa si mu to tudi povedala že pred dvemi minutami, da bo moral pospravit, a ga pustiš, da do konca odigra, ali zahtevaš,d a pospravi takoj? Odg: Odvisno od situacije. Če se nam ne bi toliko mudilo, bi ga verjetno pustila še par minut, več pa ne. Če bi se nam mudilo, bi hotela, da takoj pospravi in stala zraven, ter mu govorila, katero igračo naj prime in kam naj jo da. IN če ne pospravi, čeprav zahtevaš, ali mu pospraviš? Odg.: Če bi hotela sama pospravit, ali če bi vedela, da tisti dan nisem razpoložena za nič, ne bi nekaj od njega zahtevala, ampak bi se že prej odločila, da bom pospravila sama. Če pa bi zahtevala, da pospravi, pa za njim ne bi pospravila, ampak bi pustila igrače tam in se šla obut in obleči. Če ne bi bil pripravljen (kar se pri našem sicer ne bi zgodilo, on bi v joku hitel pospravljat in se oblačit, pri bejbi se pa kdaj je zgodilo, da je trmarila), bi ga najbrž neoblečenega odpeljala k vratom, z njegovimi oblačili v svojih rokah. pred hišo bi mu dala njegova oblačila v roke in šla z njim v avto. Brez igrač. In če mu pospraviš, ali toleriraš njegov izpad ali izpad ustaviš? Odg.: Izpadov ne toleriram prav dolgo, ker ne vidim, čemu naj bi služili, razen samosmiljenju in izsiljevanju, kar sta škodljivi stvari oboje. Otroku še enkrat razložim, da mi je žal, ker je ostal brez igrač, oz. ker se ni mogel igrati več, ampak da smo morali iti in da ga prosim, naj neha, ker nas njegovo tuljenje boli. Naslednjič mu povem,d a če me bo še tepel z glasom, da mu bom vrnila, naj neha. Če ne neha, mu zelo odločno povem, da naj se ustavi in konec. Če še ne neha, sem včasih tudi ustavila avto sredi ceste (beri odvila na stran) in rekla, da ne gremo nikamor, dokler ne neha. Zgodilo se je celo, da sem jo dala ven iz avta, "da se bo pohladila". To je zaleglo. Ali npr. če doma pečeš palačinke, ali mirno počaka na vrsto, da spečeš najprej palačinko za ta malega, potem za njega, potem za bejbo, potem za ta malega, potem za njega.....in kaj storiš, če ima izpad? Odg: Če tuli, ker hoče biti prvi, ne doseže svojega. Mu pa povem, da bi mu morda kdo odstopil svojo palačinko, vendar da mora nekoga lepo prositi za to, ne pa tuliti, ker dokler bo tulil, ne bo dobil nič, Če še kar tuli, mu povem,d a ga bomo preskočili, če ne neha, da bo moral dva kroga čakat. Če še kar tuli, mu povem, da bo moral poleg tega še ven iz kuhinje, ker ga ne bomo poslušali. Če ne neha, to storim. Če ima izpad, mu izpada ne dovolim prav dolgo, ker kot pravim izpad nikomur ne koristi, saj spodbuja samosmiljenje, zelo zanič misli, ki so čisto zgrešene in izsiljevanje. Ali npr. če hoče neko igračo, ki jo ima že bratec ali sestrica, kaj narediš? Odg.: Igračo ima pri nas tisti, ki se je prvi spomnil se z njo igrat. Nikdar je ne vzamem nekomu, ki se z njo igra, da bi jo imel drugi. Učim jih pa, da če nekaj res želiš, da lahko poskusiš s prošnjo bratcu ali sestrici, če bi ti odstopil igračo, da mu razložiš, da si tisto res želiš. Da pa moraš vzeti v zakup, da bo odgovor morda da, morda pa ne, pa da moraš to spoštovat potem. Učim jih tudi, da je lepo odstopit. Enih se to zelo prime, drugih pa skoraj nič. Odvisno od situacije in karakterja. Ali npr. če te posnema, ko kaj pripoveduješ, kaj narediš? Odg: Joj, to pa čist znorim. Se mi je v službi zadnjič to zgodilo, pa sem se zavedla, da morda starši sploh opazijo ne, da jim otrok to počne, ko kaj pripovedujejo, razlgajo, da se zraven norčuje. Enostavno ne ozavestijo tega. Te reči pa kaznujem. Omenjeni otrok v šoli se ni smel igrati naslednje nekaj časa z ostalimi, je sedel zase. Pa razložila sem mu, kaj pomeni sploh njegovo početje in kako strašansko nevljudno to je. Po moje itak sploh ni vedel, da je to enako kot bi mi zanalašč avtomobilček v nogo zabrisal. Ni še nikdar slišal najbrž, da je to nesramno in neprimerno (čeprav je nekje v podzavesti vedel gotovo), je pa očitno slišal odrasle ljudi v pogovoru enako početi - uporabiti je znal, bil je pa premlad, da bi vedel, v kakšnih situacijah sploh lahko to reč uporabljamo, če sploh jo. Kaj bi pa ti naredila v teh primerih? Hvala za odgovore.
< Sporočilo je popravil Gina -- 22.2.2009 16:45:14 >
|