nejcko
|
No, tale debate se je pa fajn razvila ...
Tudi jaz sebe lahko uvrtim med tiste "zadrte" Slovence, ki jim grejo blazno na živce tisti "južnjaki", ki se v 5-ih ali 30-ih letih niso naučili slovenskega jezika, ker mislim, da se kateregakoli jezika lahko v tem času nauči vsakdo, če le ni umsko prizadet. Razlika je pač v tem, ali res ne morejo ali NOČEJO. To pa je zame popolna ignoranca in nehvaležnost do tistega, ki te je sprejel v svoj "dom", ti ponudil varnost, preživetje ...
Ker zaradi svoje profesije vem, da se pripadniki narodov iste jezikovne družine (v našem primeru vsi Slovani) veliko težje znebijo naglasa, tega našim južnim bratom sploh ne zamerim in spoštujem vsakega, ki se sploh trudi govoriti slovensko.
Kar se pa tiče drugih narodov in ras, je pa problem veliko globlji, kot lahko na prvo žogo debatiramo. Zavedajte se, da se je pred približno petsto leti začel prvi val migracije narodov (beri belcev), kar je povzročilo izumrtje ali skoraj izumrtje številnih civilizacij, plemen, rodovnih skupnosti, ki jih lahko primerjamo z današnjimi narodi. Zdaj se dogaja drugi tak val, le v obratni smeri. Ni treba biti zelo pameten, da laho predvidiš posledice. Ne bo se zgodilo jutri, niti ne čez deset let, a naši vnuki pa so že lahko samo vzorčni primerki "nekega" nekoč tukaj živečega naroda (kot Indijanci v Ameriki, Aburdžini v Avstraliji itd).
In nogometas, si ti morda želiš živeti v getu??? Se ti zdi ameriška rešitev res tako briljantna? No ja, na prvi pogled je res, saj dolgoročno zagotavlja nek kvazi mir in red v mestih, dokler se ne najde kakšen osebek, ki si drzne prstopiti mejo drugega geta. To se ne dela, a ne? Ker Kitajci ali Italijani ali Židje v Ameriki ne pustijo, da kak tujek onesnaži njihovo rasno čistost. Smešno, a ne? Ker so si prav ti Kitajci in Italijani in Židje nekoč vzeli to isto pravico.
Ampak meje neke druge države lahko prestopiš, celo živiš lahko v njej in delaš, celo svojo družino lahko pripelješ in govoriš svoj materni jezik in v le-tem zahtevaš svoje pravice.
Jah, čuden je ta svet. In meni pač ni vseeno. Moja domovina je zame kot moj dom. Rada vanj sprejmem obiske, vendar si resnično ne želim, da bi ti obiski pljuvali po mojih tleh, zato ker pač to počnejo pri sebi doma, niti ne želim, da bi mi prestavljali pohištvo po svojem okusu ali risali po stenah. Še najmanj si želim, da bi se kar vselili, mene pa omejili le na eno sobo ali celo postavili na cesto.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
