mayuri
|
IZVIRNO SPOROČILO: niwaj
Hmm...jaz se ne morem odločit kam bi dala svojega dragega. 
Imava najemnisko stanovanje (75m2) in noseca sem 20tednov.
On ima službo, jaz ne. Dopoldne mu skuham malico in pride domov jest, včasih pospravi kroznik za sabo, vcasih ne. Vedno pohvali kako dobro sem skuhala. Ko pride iz sluzbe, ima še popoldanski s.p. in dela se tisto.
Jaz kuham, pomivam in pospravljam posodo, perem cote, zlagam in pospravljam, pometem in pobrisem tla, zalivam roze, spucam kopalnico in vc, preoblacim pojstlo, pa nevem kaj se vse. Edino kar res naredi je, da odnese smeti (novo vrecko namontiram jaz).
Glede na to, da sem vbistvu brezposelna in da me on vzdrzuje,....se mi zdi fer, da se ne rabi poleg sluzbe in s.p.-ja obremenjevat še z gospodinjskimi deli. Vbistvu res dela cel dan in sluzi denarje za NAS.
Poskusla sem tudi tisto z tabelo, ne iz razloga da bi mu lahko metala pod nos, češ da nic ne dela, ampak zato, da se sama prepricam ali naredim dovolj oz. da nima časa, da bi pomagal.
Ko sem še hodila v sluzbo, je ostajalo enako. Nic več ni naredil. Res da je vcasih kaj skuhal, ampak pomil za sabo zihr ni. Recimo. Brisat tla ga se tudi nisem vidla, ampak se je zadnjic ko me je bolel kriz, ponudil da bo on dokoncal, ampak sem potem vseeno jaz vztrajala in dokoncala sama.
Kaj pa vem...res ne vem al dovolj pomaga ali ne. Po eni strani ga razumem, po drugi me je pa strah kako bo v prihodnje. Aja, pa tak kot vecina moskih tudi on ponavadi ne vidi kaj je treba naredit..
Je moj ded dober ali ne??  
naj ti povem svojo izkušno...z mojim skupaj živiva 8 let, na začetku sva si delo delila, vsak je počel pač nekaj in glede na to, da moški doma neradi pospravljajo, sem mu dala možnost, da si sam izbere svoja opravila in jih je (na mojo srečo takšna, ki jih sama ne maram opravljati...bravo možek  ), potem je zamenjal službo in bil eno leto tako obremenjen, da je vsak dan nosil delo domov, jaz pa sem ravno v tistem času ostala brez zaposlitve in sem vsa gospodinjska dela prevzela nase, pa mi ni bilo težko, ker sem imela časa več kot dovolj in se mi je zdelo nefer do njega, da ga obremenjujem še s tem....vendar danes vem, da sem storila napako...sčasoma je imel v službi vedno manj dela, ni ga več nosil domov, imel je dovolj časa, da bi opravil kakšno gospodinjsko opravilo ampak je bil navajen, da vse naredim sama....in dolgo, dolgo je trajalo (do pred par meseci, ko sva izvedela, da bova postala starša) da je spet začel vsaj malo pomagati...pred nosečnostjo sem mu dostikrat vrgla pod nos, da sem za vse sama, pa ni bilo učinka, ko pa je videl kako me prvi meseci zdelujejo, je začel pomagati, in zadnjič je celo priznal, da sploh ni težko....
ne glede na to, da sem bila jaz doma, bi morala zahtevati od njega, da opravi tudi svoj del nalog v gospodinjstvu, mogoče v manjšem obsegu, ampak neko dolžnost vseeno mora imeti, drugače se hitro znajdeš v situaciji, ko si za vse sama 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, kajne? Pač si delala kot si bila navajena, svojega moža pa pustila pri miru. Skrbela si za malo po najboljših močeh, tvoj je pač priskočil kadar je. In ti je bilo kar dovolj... Ko to postane rutina z enim malčkom, je pač tako in na tak način živiš... Do enega leta starosti otroka tako še gre, potem pa ne več. Do neke mere itak vsak potrpi, potem pa mu začne presedat. Itak. 
